Delnice podjetij, s katerimi se trguje na svetovnih borzah, se ta teden zaradi objavljenih boljših makroekonomskih podatkov, večinoma zvišale.
Najpomembnejši podatek tedna je bil zagotovo število na novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA, ki je presegel pričakovanja analitike. Junija je bilo ustvarjenih 195.000 delovnih mest, medtem ko so jih analitiki pričakovali le 166.000. Posledično so ameriške borze v petek zabeležilo krepko rast in teden končale v pozitivnem območju.
Dodatno so pozitivno na borze vplivali tudi objavljeni podatki o indeksih nabavnih menedžerjev (PMI) iz Evrope, Kitajske in Velike Britanije, ki so prav tako presegli pričakovanja. Le v Nemčiji so makroekonomski podatki negativno vplivali na cene delnic, saj se je maja obseg industrijskih naročil že drugič zapored zmanjšal.
Od 1. julija dalje je edini mehanizem za reševanje bank in držav v težavah reševalni sklad ESM. Ta ima za 500 milijard evrov posojilne zmožnosti in 700 milijard evrov kapitala. EU želi z njim ustvariti finančno stabilnost s finančno pomočjo ranljivim članicam območja evra ter se s tem približati večji finančni in bančni integraciji.
Guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je ta teden na novinarski konferenci prvič jasno napovedal, kakšna bo monetarna politika ECB v prihodnje. To so trgi sprejeli pozitivno, saj je transparentnost delovanja centralne banke velika prednost za investitorje pri oblikovanju pričakovanj glede prihodnosti. ECB je višjo transparentnost prevzela po uspehu ameriške centralne banke, ki ji je že nekajkrat uspelo trge pomiriti s specifičnimi načrti glede prihodnjih ukrepov.
Objavljeni makroekonomski podatki so bili v povprečju pozitivni. V ZDA so podatki o številu na novo ustvarjenih delovnih mest pozitivno presenetili, stopnja brezposelnosti je ostala nespremenjena pri 7,6 odstotka, razočaral je le indeks PMI v storitvenem sektorju, ki je dosegel najnižjo vrednost v zadnjem letu. V proizvodnem sektorju je indeks ostal nad vrednostjo 50, ki je meja med pričakovano rastjo in skrčenjem.
Indeksi PMI so v Evropi, Veliki Britaniji in na Kitajskem pozitivno presenetili pričakovanja analitikov, le kanadski je bil nižji od pričakovanj. Trge so tudi pomirili guvernerji treh centralnih bank (evropske, angleške in avstralske), ki so pustili temeljne obrestne mere nespremenjene (pri 0,5 odstotka v EU, 0,5 odstotka na Otoku in 2,75 odstotka v Avstraliji).
Kaj nas čaka v prihodnjem tednu
V prihodnjem tednu je pričakovati dve pomembni novinarski konferenci, razmeroma malo pa bo objavljenih makroekonomskih podatkov. Draghi bo v ponedeljek v Bruslju predstavil pogled centralne banke na skupno evropsko gospodarstvo in po pričakovanjih analitikov portala financnitrgi.com napovedal naslednje ukrepe ECB, v sredo pa bo guverner ameriške centralne banke Ben Bernanke sporočil, ali se bo ohlapna monetarna politika nadaljevala do konca leta ali še dlje. V Bruslju bo tudi sestanek finančnih ministrov EU.
V ZDA bodo objavili podatke o prvi oceni počutja potrošnikov v preteklem mesecu, v Nemčiji pa o rasti industrijske proizvodnje. Iz Avstralije bodo sporočili stopnjo brezposelnosti, na Japonskem bo pa na trge močno vplivala novinarska konferenca japonske centralne banke.
Delniški trgi po svetu so teden v povprečju končali višje
Širši ameriški indeks Standard & Poor's 500 je beležil 1,59-odstotno rast, industrijski indeks Dow Jones je pridobil 1,52 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je končal 2,24 odstotka višje.
Frankfurtski indeks DAX je na podlagi zmanjšanja obsega industrijskih naročil izgubil 1,93 odstotka, pariški indeks CAC 40 je pridobil 0,4 odstotka, londonski FTSE pa 2,58 odstotka.
V Aziji je šanghajski osrednji indeks pridobil 1,42 odstotka, tokijski Nikkei je porasel za 4,63 odstotka, hongkonški Hang Seng je teden sklenil 0,25 odstotka višje.
Ljubljanska borza je bila rdeče obarvana, saj je indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP teden končal 0,53 odstotka nižje. V indeksu so največ pridobile delnice Gorenja, ki so ta teden narasle za 8,21 odstotka, in sicer na podlagi objave sodelovanja s podjetjem Panasonic.
Zagrebški indeks Crobex je ostal nespremenjen, beograjski indeks Belex je pridobil 1,72 odstotka, dunajski ATX pa 1,06 odstotka.
Dogajanje na obvezniških trgih
Zahtevana donosnost na 10-letne ameriške obveznice se je povišala na 2,74 odstotka, pri nemških obveznicah pa je upadla na 1,72 odstotka. Donosnost italijanskih obveznic je glede na prejšnji teden upadla na 4,43 odstotka, padec donosnosti so beležile tudi obveznice v Španiji (na 4,67 odstotka), kjer so se na novo zadolžili za štiri milijarde evrov ob dvakrat večjem povpraševanju kot ponudbi.
Zahtevana donosnost slovenskih državnih obveznic z dospetjem v letu 2024 se je po podatkih elektronske borze MTS malce znižala, in sicer na 6,72 odstotka.
Evro nižje, nafta višje
Na valutnih trgih je evro izgubil 1,44 odstotka vrednosti in je trenutno vreden 1,2828 dolarja.
Cena severnomorske nafte brent je na podlagi napetosti v Egiptu teden končala pri 107,70 dolarja za 159-litrski sod, kar predstavlja 5,6-odstotno rast. Cena zlata je upadla na 1223,10 dolarja za 31,1-gramsko unčo, kar je 0,99-odstotni padec. Cena srebra je izgubila 3,86 odstotka in končala pri 18,91 dolarja za unčo.
