Vrednotenja delnic na trgih v razvoju so že zelo nizka in v določenih primerih nakazujejo na izrazito podcenjenost.
Vrednotenja delnic na trgih v razvoju so že zelo nizka in v določenih primerih nakazujejo na izrazito podcenjenost. Toda pri dajanju sodb o resnični privlačnosti trgov v razvoju potrebno vedeti, da bančne delnice predstavljajo skoraj 15 odstotkov indeksa hitrorastočih trgov. Bančne delnice že po pravilu kotirajo pri nižjih večkratnikih kot na primer delnice podjetij iz potrošnega sektorja, ki imajo v indeksih razvitih držav običajno večjo utež.
Povečuje se delež slabih posojil
Hkrati je pri analizi bančnih delnic potrebno upoštevati, da se poslovno okolje zaradi počasnejše gospodarske rasti slabša, posledično pa se povečuje delež slabih posojil. Nekatere države so glede tega nekoliko bolj rigorozne. Indijska centralna banka od komercialnih bank zahteva, da za posojila, ki do sedaj niso bila kategorizirana kot slaba, opravijo ustrezne odpise in oblikujejo rezervacije, kar povečuje potrebe po kapitalu. Na drugi strani pa nekatere preostale centralne banke na trgih v razvoju še vedno dopuščajo pometanje pod preprogo. Tako so se tržni udeleženci v zadnjem času precej ukvarjali z deležem slabih posojil v kitajskem bančnem sektorju, saj so uradno objavljene številke glede slabih posojil za nekajkrat prenizke glede na realnost v številnih sektorjih.
Težko napovedati, kdaj bo prišlo do odboja tečajev
Čeprav se vedno več znanih svetovnih vlagateljev strinja, da so trgi v razvoju podcenjeni, naložba v hitrorastoča gospodarstva pa utegne biti posel desetletja, je zelo težko napovedati, kdaj bo na teh trgih prišlo do odboja tečajev.
Če bi želeli napovedati, kdaj bo prišlo do preobrata, bi morali napovedati naslednje dejavnike oziroma spremenljivke.
1. Dolgoročna stabilizacija cen surovin in energentov
Višje cene surovin imajo različne učinke na različna gospodarstva v razvoju. Na eni strani nizke cene koristijo Indiji in Turčiji, na drugi strani pa imata od višjih cen koristi Rusija in Brazilija. Kljub temu pa je očitno, da vlagatelji za porast optimizma potrebujejo trajnejšo stabilizacijo cen surovin na višjem nivoju od trenutnega. Gibanje cen surovin je za hitrorastoče trge zelo pomembno, ker predstavljajo surovine in izdelki z manjšo dodano vrednostjo velik delež njihovega izvoza in nižje cene surovin posledično vplivajo na nižjo gospodarsko rast in javne finance.
2. Monetarna politika Kitajske in ZDA
Glavni tržni strateg ameriške investicijske banke Jeffries David Zervos meni, da ameriško denarno politiko dejansko vodijo na Kitajskem. Zaradi vezave kitajskega renminbija na ameriški dolar gre po njegovem mnenju dejansko za eno denarno politiko dveh držav.
Kitajska si zaradi slabih posojil v lastnem bančnem sektorju in obsežnega dolga v tuji valuti ne želi bolj restriktivne denarne politike. Zato poskuša zmanjšati odvisnost od denarne politike ameriške centralne banke in postopno dopušča nižjo vrednost lastne valute. V tem valutno-denarnem klinču so nekateri investitorji videli svojo priložnost. Upravitelj sklada tveganega kapitala Hayman Capital Kyle Bass je v zadnjih tednih pogosto v medijih, saj naj bi prodal vse naložbe in sredstva sklada stavil na večje razvrednotenje kitajske valute. Bass pričakuje, da bi zaradi predimenzioniranosti kitajskega bančnega sektorja že manjše povečanje deleža slabih posojil lahko posredno vplivalo na dramatično zmanjšanje deviznih rezerv. V tem scenariju bi morala Kitajska dokapitalizirati banke in se lotiti kvantitativnega lajšanja izjemnih razsežnosti.
3. Pomiritev razmer na Kitajskem
Za sentiment investitorjev glede hitrorastočih trgov, je ključno, da se razmere na Kitajskem pomirijo. Nadvse pomembno pa bo, kakšno politiko deviznega tečaja bo ubrala kitajska centralna banka. Po mojem mnenju ne moremo pričakovati, da bo popustila tržnim pritiskom. S tem bi namreč priznala, da stvari nima pod nadzorom. To pa bi imelo podobne posledice na delovanje tržnih udeležencev, kot jih ima kapljica krvi v morju, polnem morskih psov. V tem kontekstu lahko pričakujemo, da Kitajska pri priznavanju slabih posojil ne bo šla po poti Indije. To je na kratek rok pozitivno, na daljši rok pa se nadaljuje s politiko »extend and pretend«, ki pa ne povečuje zaupanja investitorjev.
Srednji razred v državah v razvoju obsega že dve milijardi ljudi
Toda dolgoročni trendi na trgih v razvoju se kljub zadnjim preprekam niso kaj bistveno spremenili. raziskavah Mckinsey srednji razred v državah v razvoju obsega že dve milijardi ljudi, ki letno potrošijo 6900 milijard dolarjev, medtem ko naj bi se po pričakovanjih Ernst & Young v naslednjih dveh desetletjih srednji razred povečal za dodatne tri milijarde ljudi. Skoraj celotno rast bodo predvidoma prispevale države v razvoju, kar bo privedlo do tektonskih premikov in velikega prerazporejanja svetovne gospodarske in finančne moči.
Prav te trende pa poskuša unovčiti vzajemni sklad ALTA Global Emerging, ki po zadnji spremembi naložbene politike lahko fleksibilno investira na tiste trge v razvoju, kjer je pričakovati nadpovprečno rast gospodarstev in kupne moči prebivalstva.
