Dogajanje v EU opazujejo vse države G20, ki želijo na različne načine omejiti negativen vpliv na svetovno gospodarsko rast. Z gotovostjo ne moremo trditi, kateri scenarij se obeta, saj dolžniška kriza traja že dve leti in dokončna rešitev še ni bila najdena. Mednarodne finančne institucije z IMP na čelu pa poskušajo vpliv krize omejiti.
IMF s sedežem v Washingtonu naj bi predlagal povečanje obsega sredstev za zadolževanje, ki trenutno znašajo 385 milijard dolarjev. Ocenjujejo, da naj bi v naslednjih dveh letih globalna potreba po zadolževanju znašala 1000 milijard dolarjev. To pomeni, da bi morali člani IMF zagotoviti dodatnih 600 milijard dolarjev. Sredstva naj bi zagotovila varovalo pred vplivom evropske dolžniške krize na svetovno gospodarstvo.
IMF: BRIC in Japonska naj prispevata svoj delež
Države EU bodo zagotovile 192 milijard dolarjev. ZDA nimajo namena zagotoviti dodatnih bilateralnih posojil, kar je v skupini G20 ob zaključku leta povzročalo dvome. Predstavniki administracije predsednika ZDA Baracka Obame navajajo, da morajo imeti odločilno vlogo pri reševanju krize predvsem države območja evra. IMF pritiska na Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Indijo in Japonsko, naj prispevajo velik delež dodatnih sredstev. Dogovori potekajo na individualni ravni s posameznimi državami in naj bi bili zaključeni na srečanju finančnih ministrov in centralnih bankirjev skupine G20 v Mehiki 25. in 26. februarja. Težnja rastočih držav BRIC je sprememba tradicije, da je mesto direktorja IMF namenjeno finančniku iz EU. Neuradne informacije o dodatnih sredstvih v IMF lahko podaljšajo rast na borznih trgih, ki temelji predvsem na domnevi, da se po dveh letih bliža konec dolžniške krize in da bo morebitna recesija blaga.
Dvom o varnih naložbenih alternativah
Na drugi strani so informacije, ki govorijo tudi o nadaljevanju krize. Svetovna banka je znižala napoved o svetovani gospodarski rasti na 2,5 odstotka in napovedala, da zna letos na območju evra gospodarska rast znašati le 0,3 odstotka. Nemčija, najmočnejše evropsko gospodarstvo, je znižala napoved o letošnji gospodarski rasti za 0,3 odstotne točke, na 0,7 odstotka. Prihodnje leto naj bi gospodarska rast znašala 1,6 odstotka. Nezaupanje v gospodarstva ostalih evropskih držav odraža izjemno poceni zadolževanje Nemčije, ki je na avkciji v minulem tednu prodala za 3,9 milijarde evrov šestmesečnih zakladnih menic po negativni obrestni meri 0,01 odstotka. Podatek izraža dvom o varnih naložbenih alternativah.
Težave medbančnega trga
Države območja evra morajo po izračunih banke UBS odplačati 157 milijard dolarjev obveznosti, ki dospejo v prvem četrtletju letošnjega leta. Bonitetna hiše S & P je znižala bonitetno oceno Francije in Avstrije za eno stopnjo, in sicer z AAA na AA-. Pri S & P so opozorili na možnost znižanja ocene začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Z oceno AAA tako na območju evra ostajajo le še Nemčija, Luksemburg, Nizozemska in Finska. Na trenutno veliko mero nezaupanja v bančnem sektorju kaže podatek, da so banke z območja evra pri Evropski centralni banki (ECB) preko noči naložile za 493,3 milijarde evrov depozitov, kar je nov rekord. Obrestna mera je 0,25-odstotna, kar je precej manj kot na medbančnem trgu in nakazuje na veliko nezaupanje. ECB pa je v primerjavi s tednom prej odkupila za 2,74 milijarde evrov več obveznic. ECB išče možnosti izstopa iz milijarde evrov vrednega programa odkupa obveznic ranljivih držav evrskega območja. Centralne banke držav z evrom so od lanskega poletja v režiji ECB odkupile za več kot 215 milijard evrov obveznic.
