Svet Banke Slovenije je danes med drugim obravnaval redno mesečno informacijo o tekočem poslovanju bank, gibanju na kapitalskih trgih in obrestnih merah. Ob nadaljnjem nazadovanju kreditiranja gospodarstva v juliju so banke v prvih sedmih mesecih ustvarile 47,9 milijona evrov dobička pred davki.
V prvih šestih mesecih leta so sicer banke ustvarile 58,7 milijona evrov dobička pred davki, kar je bilo 27,4 odstotka manj kot v prvem polletju lani.
Kot so po seji sveta sporočili iz Banke Slovenije, se je bilančna vsota bančnega sistema julija zmerno povečala, kreditiranje nebančnega sektorja pa zmanjšalo.
Pri tem se je nadaljevalo upadanje kreditiranja gospodarstva. V prvih šestih mesecih se je sicer kreditiranje nebančnega sektorja medletno zmanjšalo za 0,4 odstotka, pri čemer je bila vrednost posojil gospodinjstvom višja za šest odstotkov in je tudi julija zmerno naraščala, vrednost posojil podjetjem pa je bila nižja za 3,4 odstotka.
Stroški oblikovanja oslabitev in rezervacij so se do konca julija po navedbah Banke Slovenije zvišali bolj kot v primerljivem lanskem obdobju. V prvih šestih mesecih so bile sicer rezervacije in oslabitve za 8,3 odstotka večje kot v enakem obdobju lani.
Kapitalska ustreznost se je okrepila
Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v prvi polovici leta okrepila za 0,7 odstotne točke na 12 odstotkov, količnik temeljnega kapitala Tier 1 pa za 0,9 odstotne točke na 9,9 odstotka, kar po navedbah Sveta Banke Slovenije bankam omogoča, da gospodarstvu nudijo ustrezno posojilno podporo v primeru upravičenega posojilnega povpraševanja in ob upoštevanju načela skrbnega obvladovanja posojilnih tveganj.
Minister za razvoj in evropske zadeve ter začasni gospodarski minister Mitja Gaspari je sicer minuli teden preveliko previdnost in nedejavnost bank pri posojanju podjetjem izpostavil kot eno glavnih zavor za gospodarsko rast. Vlada je zato napovedala nekatere ukrepe na tem področju.
Stagnacija gospodarske dejavnosti tudi v drugem četrtletju
Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi trenutna gospodarska in finančna gibanja. Kot ugotavljajo v osrednjem organu banke, podatki kažejo na stagnacijo gospodarske dejavnosti tudi v drugem četrtletju.
Kriza v gradbeništvu se nadaljuje in se je še poglobila, po drugi strani pa so bila gibanja v predelovalnih dejavnostih v drugem četrtletju še vedno ugodna. Rast večine ostalih dejavnosti je bila nizka.
Razen trošenja gospodinjstev, ki se je ohranilo na lanski ravni, so se v drugem četrtletju poslabšale vse komponente domače potrošnje.
Gospodarska rast tako še naprej temelji na tujem povpraševanju, vendar se v zadnjih mesecih globalna gospodarska dejavnost upočasnjuje, kar po navedbah Banke Slovenije pomeni dodatno tveganje za okrevanje gospodarstva v prihodnjih četrtletjih.
Kazalniki zaupanja za avgust namreč kažejo na nadaljevanje upadanja izvoznih in skupnih naročil, tuje povpraševanje pa je pod vplivom vedno večje negotovosti glede dolžniških težav nekaterih članic območja evra, so še sporočili iz Banke Slovenije.
