Večina vlagateljev se z grenkim priokusom spominja norenja tečajev na delniških trgih držav jugovzhodne Evrope - Balkana. Visoka rast se je podobno kot egipčanski mit o ptiču Feniksu, ki si sam zažge gnezdo, končala s pogoriščem na slovenskem, hrvaškem, romunskem, bolgarskem, srbskem in drugih delniških trgih v regiji.
Tečaji največjih družb sicer slaba tri leta po izbruhu krize nakazujejo določena znamenja okrevanja, vendar močno zaostajajo za krivuljo okrevanja tako razvitih trgov kot evropskih trgov v razvoju. Danes se zdi, da ni veliko takšnih, ki bi verjeli, da se lahko kot v omenjenem mitu na pepelu pogorišča rodi nov bikovski trg – nov Feniks.
Zelo dobra vstopna točka za tveganju naklonjene vlagatelje
Ko pogledamo na raven tečajev nekaterih delnic, tovrstno razmišljanje pride samo po sebi. Še zlasti ker je večkratnik ciklično prilagojenega (normaliziranega) dobička za enakomerno obtežen portfelj blue-chipov s trgov jugovzhodne Evrope, ki smo ga tokrat pripravili, v povprečju segel vse do 30,5, kar je skoraj trikratnik mediane za obdobje od 1999 do danes. Danes je stanje povsem drugačno in tečaji kotirajo v povprečju okoli 10-kratnika dobička. To je za trge, ki ob pritoku denarja vedno praviloma kotirajo s konkretno premijo glede na zgodovinsko mediano, zelo dobra vstopna točka za tveganju naklonjene, ki verjamejo v moč cikličnih sil, torej, da se na pogorišču Fenksovega gnezda vedno rodi nov ptič – nov bikovski trg.
Prostor za pozitivna presenečenja v prihodnosti
Ko sprejmemo to stališče, je treba gledati onkraj trenutnega makroekonomskega stanja in se posvečati potencialni rasti, ki jih lahko dosegajo gospodarstva. Potencialna rast bruto domačega proizvoda regije, če bi jo morali združiti v eno, se giblje nekje med tremi in petimi odstotki, medtem ko bo letošnja rast bliže dvema odstotkoma. To pušča v prihodnosti prostor za pozitivna presenečenja, ki so najmočnejša gonilna sila vsakega bikovskega trga. Kar je še bolj zanimivo, je to, da so omenjeni trgi vse hitreje pomikajo poti integraciji v Evropsko unijo. O tem pričajo na primer podpis arbitražnega sporazuma Hrvaške s Slovenijo in razmeroma hitro zapiranje pogajalskih poglavij, mirno sprejemanje obsodb in aretacij kljjučnih akterjev v balkanski vojni, kot je denimo aretacija srbskega generala Ratka Mladića. Tovrstne novice bi v letih 2006 in 2007 močno razbelile trg.
Pravzaprav se nekateri kapitalski trgi, kot denimo Romunjia, Hrvaška in Bolgarija, v zadnjih letih s stališča stabilnosti financiranja razvijajo hitreje kot kadar koli. Razlog je vzpostavitev sistema pokojninskih skladov, ki temeljijo na obveznem plemenitenju sredstev za pokojnino in ne na ponzijevi shemi klasičnega prvega stebra, kjer se pokojnine financirajo s tekočimi vplačili. Sredstva hrvaških pokojninskih skladov so denimo v manj kot desetih letih zrasla z nič na več kot pet milijard evrov. V Romuniji, kjer so omenjeni skladi zaživeli pred okroglimi tremi leti, se bo njihovo premoženje na omenjeno raven povzpelo v naslednijh petih letih. Tudi brez objestnosti in poceni kreditov je podpora kapitalskega trga regije, ki ima danes vse skupaj 10 milijard evrov tržne kapitalizacije v prostem trgovanju, vse bolj očitna.
