Ne samo, da je iz stališča gibanja tečajev delnic balkanski borzni trg šel povsem svojo pot, tudi zgodba o rasti gospodarstva govori v smeri, da se nahajamo v prostoru, kjer obstaja potencial.
Pred krizo in nekaj let po tistem, ko smo Lek prodali Novartisu, so slovenski vlagatelji razmišljali predvsem o ponovitvi privatizacijskih zgodb na Balkanu. Govorilo se je o mojstrovini obračanja »čevapčičev«, ki pa se je s prihodom finančne krize kaj kmalu razblinila kot vsi milni mehurčki. Padec je bil krut, predvsem pa za mnoge vlagatelje boleč. Zato ni čudno, da jih danes mnogo ne želi slišati prav nič o Balkanu. Toda jedro zgodbe, na kateri je temeljila privlačnost pred leti, je danes še zmeraj živo.
Še več. Danes je kar nekaj dejavnikov, ki govorijo v prid zgodbi Balkana. Ne samo, da je iz stališča gibanja tečajev delnic balkanski borzni trg šel povsem svojo pot, tudi zgodba o rasti gospodarstva govori v smeri, da se nahajamo v prostoru, kjer obstaja potencial. Seveda ne takoj dosegljiv, ampak ob določenih predpostavkah. Brez problema si lahko zamislimo kako bi poslovala podjetja, če bi lastniki pa tudi uprave bile osredotočene predvsem na poslovanje. Brez nekaterih stranskih interesov, ki se pogosto kažejo v odtekanju prostega kapitala v nesmiselne projekte. Do tega »stadija« bomo prišli preko postopkov privatizacije, ki bodo postopoma zmanjševali vpliv politike.
K temu dejstvu moramo prišteti še dolgoročne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost regije kot so politična stabilnost (regija je praktično že skoraj v EU, mogoče v prihodnosti še kakšna država prevzame EUR kot svojo valuto), nizka korelacija z ostalimi borznimi trgi, nizek strošek delovne sile ter liberalizacija trga (ter s tem dobra osnova za rast gospodarstva). Ne smemo pa pozabiti tudi drugih dejavnikov kot so npr. majhna zastopanost regije v globalnih portfeljih vlagateljev. V tem pogledu lahko izpostavimo, da zaradi nizke likvidnosti delnice iz regije sploh niso na tapeti globalnih vlagateljev. Kar se posredno opazi tudi v strukturah nekaterih borznih indeksov, kjer je regija slabo prisotna. Tako lahko na primer v MSCI Frontier market indeksu, ki naj bi predstavljal robne trge (oziroma naslednjo stopnico v kontekstu razvitih trgov, razvijajočih se trgov itn.), opazimo, da je južna Evropa zastopana le z dobro šest odstotno utežjo. In vsak manjši vstop novih vlagateljev se bo poznal na splošni likvidnosti. Lep primer smo videli pri prevzemanju hrvaške Ine konec lanskega leta. Takrat je hrvaški borzni trg v nekaj dneh skočil za več odstotkov, povprečen obseg prometa na Zagrebški borzi pa se je znatno povečal. Prav zaradi takega stanja lahko vsaka transakcija, ki se bo zgodila v regiji, pozitivno vpliva na stanje.
In navsezadnje ko govorimo o pravem trenutku investiranja, je smiselno premisliti o reku, ki govori o tem, da je za investiranje prepozno, ko o izbrani naložbi vsi govorijo. Ker takrat so vsi tisti, ki so mislili, da bodo nekaj zaslužili, to že kupili in pojavi se vprašanje, kdo bo še kupoval po višjih cenah. Zato so obdobja, ko so regije, industrije ali posamezna podjetja spregledana, iz stališča dolgoročnega ter potrpežljivega investiranja bistveno bolj smiselna. In danes je eno izmed takšnih obdobij za regijo v kateri živimo.
Graf: Vlagatelji so pozabili na Balkan – gibanje borznih indeksov od vrha izpred krize
