Slabši poslovni rezultat Pošte Slovenije zaradi slabitve naložbe v NKBM je rezultat trenutne nizke cene delnic banke, za katero so v prvi vrsti odgovorni organi NKBM, nanjo pa vplivajo tudi zahtevne razmere na trgu, so v odzivu na trditve, da poslovanje Pošte trpi zaradi sodelovanja v dokapitalizaciji NKBM, zapisali v AUKN.
Pošta Slovenije je lani po še nerevidiranih podatkih ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v višini 10,5 milijona evrov. V letu 2010 je Pošta Slovenije ustvarila 16,3 milijona evrov čistega dobička.
Rezultat bremeni naložba v NKBM
Poslabšanje poslovnega izida družbe v primerjavi z letom 2010 je posledica slabitve naložbe v delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), saj je ta na čisti dobiček družbe vplivala v višini 9,9 milijona evrov, so po seji nadzornega sveta v ponedeljek sporočili iz Pošte Slovenije.
V časniku Dnevnik so ob tem zapisali, da bi bil poslovni izid višji, s tem pa tudi izplačila dividend v državni proračun, če Pošti Slovenije lani ne bi bilo treba pod prisilo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) sodelovati v dokapitalizaciji NKBM s strani podjetij v državni lasti.
Poleg Pošte sta takrat v dokapitalizaciji na zahtevo agencije sodelovali še Gen Energija in Elektro Slovenije, ta poteza AUKN pa je povzročila tako trenja znotraj takratne levosredinske vladne koalicije kot številne kritike v strokovni javnosti. Nova vlada je od AUKN zahtevala tudi poročilo o tej dokapitalizaciji.
AUKN: V prvi vrsti odgovorni organi banke
V AUKN so danes poudarili, da so slabitve Pošte Slovenije rezultat trenutno nizke tržne cene delnic NKBM, za katero so v prvi vrsti odgovorni organi banke, nanjo pa vplivajo tudi zahtevne razmere na mednarodnih in domačem kapitalskem trgu. Konkretnih poslovnih odločitev, ki so pripeljali do tega položaja, ni sprejemala agencija, opozarjajo.
V AUKN poudarjajo, da želijo s predlagano zamenjavo nadzornikov NKBM vzpostaviti zdrave temelje za uspešnejše poslovanje banke, ki temelji tudi na zaupanju, da se banko vodi in upravlja v skladu z najvišjimi poslovnimi in etičnimi standardi.
Dokapitalizacijo izvedli na podlagi cenitev in poglobljene analize
Ob tem pojasnjujejo, da ima država skupaj v lasti 51-odstotni delež v NKBM in tega deleža ne bo prodala po trenutni tržni ceni. Zanimanje investitorjev lahko po njihovi oceni povečajo tudi pospešeni načrti države pri privatizaciji banke, saj bo v prihodnje predvidoma državni delež v banki zmanjšan na raven 25 odstotkov in eno delnico.
Če bo DZ sprejel odločitev o prodaji NKBM, bo po navedbah AUKN organiziran tudi mednarodni javni razpis s ciljem izbora najboljšega ponudnika. "Takrat se bo pokazal tudi rezultat odločitve agencije glede ohranitve večinskega deleža v NKBM," pravijo v AUKN.
Pri tem zagotavljajo, da je agencija dokapitalizacijo izvedla na temelju izvedenih cenitev in poglobljene analize nesodelovanja države pri njej, kar je predhodno tako vladi kot medijem podrobno predstavila.
Izvedba na podoben način, kot dokapitalizacija NLB leta 2008
Dokapitalizacija je bila izvedena tudi na podoben način kot 300 milijonska dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke (NLB) iz junija 2008, še dodajajo.
Pri tej je večjo količino delnic največje slovenske banke po 334 evrov za delnico vpisala cela vrsta državnih podjetij, kot so Zavarovalnica Triglav, DSU, Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba, Elektro Slovenija, Dravske elektrarne, Savske elektrarne, Soške elektrarne, Rudnik Trbovlje Hrastnik, Geoplin, Istrabenz, Te-Tol Ljubljana in Telekom Slovenije.
