Evropska centralna banka (ECB) je z znižanjem obrestnih mer in povečevanjem likvidnosti v območju evra ponudila priložnost, ki pa jo morajo tako poslovne banke kot države izkoristiti, sta za STA opozorila finančna analitika Primož Cencelj in Matej Šimnic. Strinjala sta se, da mora nova slovenska vlada odločno pristopiti k izvajanju reform.
Tako Cenclja iz KD Skladov kot Šimnica iz družbe Alta Invest je znižanje obrestnih mer s strani ECB nekoliko presenetilo, a se strinjata, da je odločitev v luči kasnejše obrazložitve predsednika ECB Maria Draghija logična.
Gre za spodbudo bankam, da začnejo s črpanjem likvidnosti
Nekatere banke so namreč špekulirale, da se bodo obrestne mere še nižale, ECB pa jim sedaj pošilja signal, naj izkoristijo denar, ki jim ga ponuja. Obrestne mere so namreč tako nizko, da dodatno nižanje ni več verjetno, zato tudi čakanje s strani bank ni več smiselno. "Gre za spodbudo bankam, da začnejo s črpanjem likvidnosti ECB," je pojasnil Šimnic.
Svet ECB je ključno obrestno mero nepričakovano znižal za 0,10 odstotne točke na 0,05 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. Obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti je prav tako spustil za 0,10 odstotne točke na minus 0,20 odstotka, obrestno mero za mejno posojanje pa za 0,10 odstotne točke na 0,30 odstotka.
Poleg znižanja ključne obrestne mere je svet ECB v četrtek sklenil tudi, da bodo začeli oktobra izvajati program odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, ki so ga napovedali junija. Oktobra bodo začeli kupovati tudi krite obveznice od centralnih in poslovnih bank. Podrobnosti o omenjenih ukrepih bodo znane po oktobrskem zasedanju sveta ECB.
Cencelj: ECB daje možnost podjetjem in ljudem
Ukrepi za povečevanje likvidnosti so bili pričakovani, saj jih je ECB vnaprej napovedala, je za STA ocenil Šimnic. Cencelj pa je opozoril, da program novih ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO) še ni zaživel.
"A glede na to, kaj se dogaja v Ukrajini in v svetu, upoštevajoč geopolitične napetosti in slabšanje gospodarske napovedi v Evropi je pričakovano, da se ECB bori, da bi Evropo ohranila nad gladino," je poudaril. ECB po njegovih besedah želi predvsem preprečiti ddeflacijo in negativno spiralo gospodarske aktivnosti.
Centralna banka s svojimi potezami "daje možnost podjetjem in ljudem", meni Cencelj, vprašanje pa je, ali bodo naše banke sposobne to zelo sproščeno denarno politiko preliti do končnih uporabnikov. To bo odvisno predvsem od menedžmenta, meni Cencelj.
Je pa Draghi podražil depozite pri centralni banki, zaradi česar se bankam splača iskati nove priložnosti za plasiranje denarja in tudi možnosti, kako kredite zapakirati v obveznico, ki bi jo potem prodali centralni banki.
Šimnic: Veliko odvisno od države oziroma vlade
Šimnic pa na drugi strani meni, da ne bo veliko odvisno od slovenskih bank, ampak predvsem od države oziroma vlade. Trenutno namreč po njegovem v Sloveniji po posojilih enostavno ni povpraševanja.
"Pri nas ni večjih projektov, ki bi jih banke lahko financirale, ni ustreznih podjetij, ki bi dodatno likvidnost lahko počrpala," je ocenil. Deloma so za to krive nefleksibilna delovna zakonodaja, birokratske ovire, negotovost z vidika bodoče proračunske politike ter zadolženost države. Problematična je tudi nenaklonjenost tujim investicijam, zakasnitev privatizacije in tako naprej.
Šimnic je spomnil na današnje opozorilo ECB, da rast v območju evra temelji na strukturnih reformah, fiskalni in monetarni politiki ter da v primeru, da država ni uvedla potrebnih strukturnih reform in uredila fiskalne politike, obrestne mere ne morejo bistveno prispevati k rasti posameznih gospodarstev.
"V kolikor Slovenija ne bo izpeljala strukturnih reform in prispevala, da pride do hitrejšega prestrukturiranja gospodarstva ter povečanega zaposlovanja, ne moremo pričakovati, da bodo podjetja in gospodinjstva začela povpraševati po posojilih," opozarja analitik. "Če nimamo delujočega gospodarstva in urejene fiskalne politike, izposojanja ne bo in je praktično vseeno, do kakšne likvidnosti imajo naše banke dostop," je poudaril.
Tako bi po besedah analitika Alte Invest država reforme morala izpeljati čim prej. "Če zamudimo to okno nizkih obrestnih mer in ne uspemo izkoristiti vse te presežne likvidnosti na trgu, bomo zamudili zelo pomembno odskočno točko, ki bi lahko prispevala k rasti v prihodnje," je posvaril.
Tudi Cencelj je izpostavil Draghijeva opozorila državam, ki še niso opravile domače naloge. "To je tudi opozorilo naši vladi," je ocenil in dodal, da bo morala biti med ključnimi potezami nove slovenske oblasti predvsem privatizacija. Ta se mora nadaljevati vsaj v obsegu, v katerem se je začela.
Sveži denar bo tako prihajal počasi, a ga bo kar veliko
Sicer pa Cencelj meni, da je z novimi ukrepi ECB odprla okno priložnosti. A učinki ne bodo vidni z v četrtek na jutri, saj bodo banke verjetno počakale še na rezultate jesenskih stresnih testov. Pozitivna ocena jih bo spodbudila, da bodo šle na trg.
Sveži denar bo tako prihajal počasi, a ga bo kar veliko, meni analitik KD Skladov, ki večje učinke pričakuje približno v drugem četrtletju prihodnjega leta. Bo pa vse odvisno od okoliščin - na primer razvoja ukrajinske krize, učinkov sankcij in tudi drugih dejavnikov, ki jih trenutno ni mogoče predvideti, je zaključil.
