Visoka cena nafte, z izjemo peščice držav, ne ustreza nikomur, še posebej ne v obdobju krhke gospodarske rasti v razvitem delu sveta in inflacijskem pritisku v državah v razvoju. Investitorji v delniške naložbe lahko tovrstni scenarij obrnejo sebi v prid.
Nadaljnja rast cene surove nafte bi lahko po mnenju analitikov kmalu omajala svetovno gospodarsko aktivnost in tako v tem pogledu zamenjala Grčijo, ki kot glavni vir negotovost zavira hitrejše gospodarsko okrevanje. Cena surove nafte WTI je v letošnjem letu zrasla za 9,5 odstotkov (v USD), za sodček severnoatlantske mešanice BRENT pa je potrebno konce februarja odšteti 17,5 ameriških dolarjev, ali 16,3 odstotke več kot na začetku leta.
Politična nestabilnost na Bližnjem Vzhodu je zagotovo glavni vir zavidljive rasti surove nafte v preteklih mesecih. Kljub zagotovilu največje svetovne proizvajalke surove nafte, Savdske Arabije, da je pripravljena in sposobna nadomestiti celoten izpad proizvodnje Irana, s čimer bi ohranili globalno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, je cena surove nafte od začetka leta strmo naraščala.
Visoka cena nafte ne ustreza skoraj nikomur
Po nedavno zaključenem »uspešnem« dogovoru o finančni pomoči Grčiji, ta zgodba postopno prehaja v ozadje. Finančni mediji in investicijska skupnost vedno več pozornosti usmerjajo na morebitne težave za svetovno gospodarstvo, ki bi jih lahko prinesla nadaljnja rast nafte. »Nagradno vprašanje« meseca marca se tako glasi: Pri kateri ceni nafte bo ogrožena svetovna gospodarska rast in kdo jo bo odnesel najslabše? Japonska investicijska banka Nomura je pred dnevi izdala poročilo, v katerem sporoča, da bi se azijska gospodarska rast (izključujoč Japonsko) znižala za približno pol odstotne točke že pri povprečni letni ceni severnoatlantske mešanice nafte Brent v višini 135 dolarjev za sodček. V razmerah visoke cene nafte naj bi jo najslabše, zaradi relativno večje odvisnosti od uvoza te surovine, odnesle Indija, Koreja in Tajska. Podobno velja tudi za Ameriko. Ameriška Citigroup napoveduje za ZDA padec gospodarske rasti v višini 0,2- do 0,7-odstotne točke. V primeru, da bi se cena nafte z današnjih nivojev dvignila že za 10 odstotkov, pri 50-odstotni rasti, pa bi največja svetovna ekonomija ponovno zdrsnila v recesijo. Kljub temu, da analize za Evropo še nisem zasledil, lahko z veliko mero gotovosti pričakujemo podobne ugotovitve. Dejstvo je, da visoka cena nafte, z izjemo peščice držav, ne ustreza nikomur, še posebej ne v obdobju krhke gospodarske rasti v razvitem delu sveta in inflacijskem pritisku v državah v razvoju.
KD Vzhodna Evropa in KD Surovine in energija marca brez vstopnih stroškov
Kako obrniti tovrstni scenarij sebi v prid?
Investitorji v delniške naložbe lahko tovrstni scenarij obrnejo sebi v prid s povečano izpostavljenostjo naftnim družbam, katerih dobički bi morali v obdobju rastoče cene nafte naraščati. Dodatno alternativo predstavljajo naložbe v z nafto bogate države, kjer rast cene nafte pozitivno vpliva tako na rast bruto domačega proizvoda kot tudi na njihove devizne tečaje, oboje pa ima posledično pozitiven vpliv na delniške tečaje.
