Če ste v zadnjih dneh vsaj površno preleteli kak borzni komentar, obstaja precejšnja verjetnost, da ste zasledili tudi izraz »september, najslabši mesec za borzne trge«. Pa to drži?
Standard & Poor's 500, praviloma skrajšano S&P 500, je borzni indeks, s katerim spremljamo gibanje delnic 500 največjih podjetij, ki kotirajo na borzah v ZDA*. Gre za enega najpogosteje spremljanih delniških indeksov na svetu in precej zanesljiv barometer dogodkov na ameriškem trgu. Hkrati pa je ta indeks tudi eden najpogostejših argumentov, ki jih v finančnem in tudi bolj laičnem okolju navajajo kot »dokaz«, da je september slab mesec za finančne trge.
V novem tisočletju smo videli nekaj res črnih septembrov. Indeksi na Wall Streetu so po terorističnih napadih na dvojčka WTC v neposredni bližini na Manhattnu tistega 11. septembra 2001 strmo padli (S&P 500 je samo v prvem tednu po dogodku izgubil 14 %). Nekaj let pozneje se je tudi banka Lehman Brothers sesula v prah septembra. A ubogi deveti mesec v letu seveda ni imel prav veliko opraviti ne z načrti teroristov ne z vrtoglavo naraščajočim številom slabo zavarovanih hipotekarnih posojil, ki so balon pred pokom napihovala že mesece (in leta) pred tem. Smolo v drugem primeru je imel le v tem, da je balon končno počil na jasen in topel dan 15. septembra leta 2008 in prinesel svetu novo veliko recesijo, septembru pa še eno črno piko v dolgoletni statistiki.
Laži, preklete laži in (septembrska) statistika
Ah, statistika: veliki Mark Twain je v splošno rabo razširil rek (avtorstvo je pripisal nekdanjem britanskemu premierju Benjaminu Disraeliju, čeprav se zgodovinarji o tem ne morejo zediniti), da »obstajajo laži, preklete laži in statistika«. Ta nam za september pove, da je v 94 letih od leta 1928 (torej od leta pred ameriškim borznim zlomom) S&P 500 septembra 42-krat zrasel, 52-krat pa padel. To je z naskokom najslabši rezultat med vsemi meseci. Tudi v statistiki od konca 2. svetovne vojne leta je september poraženec. Povprečni septembrski donos od leta 1945 do danes je namreč po izračunu negativen: -0,73 %. Pravzaprav sta v rdečih številkah zgodovinsko le še dva meseca, avgust (tik pod ničlo) in februar (nekoliko slabši od avgusta, a precej manj v minusu od septembra).
Statistično bi lahko rekli, da september prinaša več slabega kot dobrega.
A če bi bilo tako preprosto, bi na borznih trgih vsi ves čas le bogateli. Prvega septembra bi prodali naložbe, počakali, da njihova vrednost do zadnjega v mesecu pade, jih spet kupili in mirno plemenitili svoj denar naprej. Pa seveda ne gre tako.
September pač ni slab mesec »kar tako«, je pa precej volatilen. Po počitnicah se več investitorjev, ki so poleti »počivali«, vrne na borzo, tipa teren in se tudi pogosteje odloča za prodajo, kar lahko povzroči drsenje tečajev. Nekateri se prilagajajo tudi zato, da bi bili manj izpostavljeni tveganjem ob padcu vrednosti delnic pred koncem fiskalnega leta. Tu so še aktualni dogodki, ko so na primer objave poslovnih rezultatov družb, monetarna politika in ukrepi centralnih bank, gospodarske in politične razmere in še vrsta dejavnikov.
Na tej točki je vsekakor čas, da nehamo udrihati po septembru in znova poudarimo, da se v svetu naložb nikakor ne smemo preveč osredotočiti na krajša obdobja, temveč na dolgoročno strategijo in raznolikost portfelja. Naložbe namreč vselej prinašajo s seboj tveganje in priložnosti (vprašajte tiste, ki so leta 2010 ujeli zaokroženo skoraj 10-odstotno septembrsko rast S&P 500), ne glede na dan ali mesec v letu.
Ali je potem oktober dober mesec za naložbe?
Vas še nismo prepričali, da je pri naložbah bolje spremljati aktualne dogodke in predvsem slediti svoji strategiji in manj gledati na koledar? Če ste si rekli, da boste z naložbo še malo počakali, imamo tule za vas še en trd oreh oziroma še en »sumljiv« mesec.
September kot »najslabši mesec za trge« ni edini v koledarju, ki se ga drži slab sloves. Že njegov naslednik mu sledi tesno za petami. Po septembru pride namreč še, vsaj v medijskih poročilih o finančnih trgih, »oktobrski efekt«. Uganili ste, tudi oktobra gre za mesec, ko se je v zgodovini zgodila vrsta hudih pretresov. Američani že skoraj sto let recimo ne morejo pozabiti črnega oktobra 1929, ko je doživela katastrofalen zlom newyorška borza. No, nekateri finančni kronisti vseeno ne pozabijo dodati tudi tega, da se je vse skupaj kuhalo že dolgo prej in da so se nekateri ključni neposredni vzroki za pok zgodili – uganili ste – septembra.
Nauk zgodbe? Trgi so preveč kompleksni, da bi se lahko na njih ravnali zgolj po statistiki, letnem času ali smeri vetra.
Splača se poznati zgodovinska nihanja in tudi padce, se iz njih česa naučiti in izkušnje uporabiti v prihodnosti. A še precej bolje je, če imate dolgoročno strategijo, ki ste jo zastavili skupaj s svojim finančnim svetovalcem, in se je držite brez hipnih, impulzivnih ali, v tem primeru, sezonskih impulzov. Pri naložbah sicer obstajajo tudi »šprinterji«, torej tisti, ki znajo izkoristiti tudi krajša nihanja na trgih. Ampak za veliko večino navadnih smrtnikov je plemenitenje premoženja še vedno tek na dolge proge: čeprav je enkrat na leto vmes tudi nesrečni september.
|
Bonus vprašanje: se splača (septembra) kupiti Applovo delnico? Analitik pri Goldman Sachsu Michael Ng je v pismu vlagateljem ocenil, da bo predstavitev modela iPhone 15 (napovedana za 12. september) poslala Applovo vrednost še bolj v višave. V času priporočila je delnica kotirala okrog 188 dolarjev, Ng je ocenil, da lahko raste še do 222. Ali bo največja družba na svetu kljubovala "nesrečnemu mesecu" uspešneje kot lani, ko je septembra njena delnica padla za 12,5 %? Nov delček v septembrsko statistiko bomo lahko prispevali konec meseca. |
* Dodatnih nekaj trenutkov za pojasnilo indeksa S&P 500: družbe z največjo tržno kapitalizacijo imajo v indeksu tudi največjo težo. Trenutno ima prvih devet družb skupaj dobrih 30 % tržne kapitalizacije vseh v indeksu. Na vrhu so: Apple, Microsoft, Amazon.com, Nvidia, Alphabet, Tesla, Meta Platforms, Berkshire Hathaway in UnitedHealth Group. Bi si upali napovedati, koliko jih bo na vrhu tudi čez eno, pet ali deset let?
