Pogovarjali smo se z g. Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze. Kaj meni o razvoju Ljubljanske borze v preteklih letih in kje le-to vidi v prihodnje, si lahko preberete v intervjuju.
Letos bo minilo 5 let od vašega nastopa na funkcijo predsednika Ljubljanske borze. Kaj se je od takrat na borzi izboljšalo in kaj poslabšalo? Bi morda lahko postregli s kakšnimi zanimivimi informacijami v številkah (kot število vlagateljev, poslov, povprečna vrednost posla, promet itd.)?
V prvem mandatu smo se pretežno fokusirali na vzpostavitev infrastrukture in delno na razvoj novih storitev. Tako smo poleg že obstoječe prve in standardne kotacije vzpostavili še MTF trg, ki je neka vmesna varianta med organiziranim trgom in OTC trgom oz. »divjim zahodom«, če želite. Na tem novem trgu smo oblikovali poseben segment imenovan »Progress«, ki je namenjen pretežno srednjim in malim podjetjem. In če gremo po krivulji razvoja podjetij še en korak nazaj, smo za podjetja, ki se šele uveljavljajo na trgu, v Slovenijo pripeljali platformo Funderbeam. Na ta način smo na slovenskem kapitalskem trgu (SKT) vzpostavili infrastrukturo, ki pokriva od start-up podjetij pa vse do naših paradnih blue-chipov.
Naša primarna naloga v drugem mandatu pa je vso to infrastrukturo napolnit z vsebino. Nekaj tega nam je sicer uspelo realizirati že v prvem mandatu, kot je recimo IPO NLB, postavitev izobraževalnih vsebin kot je »Partner program«, ali pa »Finančno opismenjevanje«, začeli smo graditi Ekosistem Ljubljanske borze, kjer smo poleg »Članov« uvedli še status »Svetovalcev« in se na ta način še dodatno povezali s finančno industrijo. Uspeli smo listati prve GDR-je, konkretno je šlo za 5 listanj Kitajskih podjetij, pa komercialne obveznice, ki jih pred tem že lep čas ni bilo na LJSE, vzpostavili smo vzdrževalce likvidnosti za 6 naših podjetij, pripeljali smo Cinkarno v prvo kotacijo, itd.
Kot ste lahko tudi sami spremljali, nadaljujemo z listanji ETF skladov, ki jih slovenski kapitalski trg prav tako že ni videl 10+ let, napovedujejo se prvi Nepremičninski skladi na LJSE, itd.
Ljubljanska borza je v preteklosti že opravljala svojo nalogo podpore podjetij in gospodarstva. Med zadnjo finančno krizo pa se je izkazalo, da je preveč neučinkovita in se zdi, kot da se stanje do danes še ni popravilo. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi dogajanje znova obudili in s tem dali dodaten zagon slovenskemu gospodarstvu?
LJSE, pa tudi ostali deležniki na SKT (op. p. slovenskem kapitalskem trgu) so tudi že pred mojim mandatom ogromno energije vlagali v to, da bi se zadeve premaknile v pravo smer, a žal, resnično, nekega večjega napredka ni bilo. Zavedati se moramo, da je LJSE privatna institucija in v tej luči zelo omejena kar se vpliva na razvoj SKT tiče. Z naskokom največjo moč in nenazadnje tudi odgovornost ima tukaj država, konkretno ministrstvo za finance. Dokler Država ne bo prepoznala SKT kot eno ključnih infrastruktur pri nadaljnjem razvoju gospodarstva, do takrat se lahko vsi ostali deležniki na trgu »mečemo na trepalnice«, pa ne bo nobenega večjega napredka. Recimo eden pomemben, če ne celo najpomembnejši cilj, ki sem si ga zadal ob nastopu funkcije je bil, da bi SKT postal del Emerging markets, trenutno smo t.i. Frontiere market oz. »Obrobni trgi«. Ta cilj je uresničljiv samo in izključno s pomočjo Države. Za slovensko gospodarstvo bi to pomenilo ogromno, neke vrste mini zadetek na Lotu. Ampak tega se naši politiki verjetno prav dobro niti ne zavedajo ali pa se s tem enostavno ne želijo ukvarjati.
Ali Ljubljanska borza izvaja tudi kakšne druge aktivnosti pri povezovanju investitorjev in podjetnikov? Kakšno je zanimanje za tovrstne dogodke?
Kot sem že omenil, začeli smo z izgradnjo Ekosistema LJSE, kar pomeni, da se aktivneje vključujemo med različne deležnike SKT, se z njimi povezujemo, z njimi gradimo nekakšno mrežo partnerjev s pomočjo katerih bomo lahko učinkoviteje dosegali zastavljene cilje.
Kakšna je vaša vizija razvoja Ljubljanske borze v prihodnje?
Naša vizija je postati finančno in informacijsko križišče za domač kapitalski trg. To pomeni, da nas poleg trgovanja z različnimi finančnimi instrumenti zanima tudi trgovanje s podatki oz. informacijami. Slednji že sedaj predstavljajo četrtino vseh naših prihodkov.
Je postopek uvrstitve podjetja v borzno kotacijo zapleten ali dovolj enostaven, da bi se za to odločalo več podjetij? Kaj bi morali še storiti, da bi imela podjetja za to interes in katerim kriterijem morajo podjetja ustrezati, da bi bili primerni za kotacijo?
Postopek je identičen kot na vseh ostalih razvitih borzah, kjer se dnevno lista po nekaj sto podjetij.
Kje je potem težava, me boste verjetno vprašali?
Po moji oceni sta težavi dve, ki pa sta med seboj zelo povezani. Prva je ta, da je finančna pismenost med slovenskimi podjetji, še posebej med srednjimi in malimi podjetji, zelo zelo slaba, in druga je ta, da se pri nas še vedno ni zaključila tranzicija iz socialističnega gospodarstva v tržno gospodarstvo. Oziroma če sem bolj konkreten, ni se še zgodil miselni preskok, kot je to recimo primer v ostalih razvitih državah, kjer ima tržna ekonomija 100 in več letno zgodovino. Vse bolj se mi dozdeva, da bo potrebno počakati na menjavo generacij. Generacije, ki prihajajo za nami, razmišljajo popolnoma drugače kot smo razmišljali mi v istem starostnem obdobju, da o naših starših sploh ne govorim. Imam veliko upanja, sem optimist.
Jasno je, da obstajajo segmenti, kjer je državno lastništvo podjetij koristno. A v Sloveniji je stanje precej drugačno; lahko bi navedel veliko primerov, kjer je ravno to zaviralo razvoj podjetij in se je posledično delala škoda gospodarstvu. Kakšen je vaš pogled na paradržavno lastništvo podjetij?
Če začnem na koncu, zasebno lastništvo »per se« ni nobena garancija za uspešno poslovanje podjetja, je pa dejstvo, da je verjetnost, da bo neka zasebna družba bolje in uspešneje vodena, kot recimo neko državno podjetje, bistveno večja. Ampak spet to ne velja kar vse povprek. Obstajajo področja, kot je recimo pomembna oz. strateška infrastruktura, kjer je prisotnost države nujna, ne pa nujno izključna. Namreč, če ostanemo pri prej omenjenem področju, se verjetno vsi strinjamo, da dobiček ne more in ne sme bit glavno, še manj pa edino merilo za uspešnost poslovanja takega podjetja. Tukaj mora država odigrati svojo vlogo, sicer lahko kaj hitro pozabimo na brezplačno šolstvo, zdravstvo ipd., kar je za moje pojme izreden nacionalni zaklad, ki nam ga zavida praktično ves kapitalistični anglo saksonski svet in ga moramo ohranit za vsako ceno. Do tukaj je vse v redu. Kje osebno vidim problem, je delno nakazano že v vprašanju. Se pravi obstajajo segmenti gospodarstva, kjer država enostavno ni primeren lastnik, če se milo izrazim, po drugi strani pa tudi prej omenjena pomembna oz strateška infrastruktura ni nujno da je v 100 % lasti države. Država ima lahko 25 %, 50 % oz 75 % + 1 delnico pa še vedno opravlja svoje poslanstvo. Razumem politike, da se, pod pretvezo boja proti razprodaji državne srebrnine, tako krčevito oklepajo določenih podjetij, katera jim na nek način zagotavljajo določene vzvode, možnosti nagrajevanja zvestih podpornikov z najrazličnejšimi nadzorniškimi in upravljavskimi funkcijami, itd. vendar je to za ta podjetja in posledično za celotno slovensko gospodarstvo izredno, izredno slabo.
Ni skrivnost, da nam je vlagateljem v Sloveniji Ljubljanska borza z vidika investiranja že nekaj let ena prvih izbir. Gre za dokaj stabilno gospodarstvo, katerega nerazvitost borznega trga predstavlja prednost za vlagatelje. Je tudi ena od redkih borz, katerih dividendna donosnost ostaja na zelo visoki ravni.
Me zelo veseli, da prepoznavate LJSE kot zanimiv trg za investiranje. Kot veste, zaradi funkcije kaj dosti ne morem povedati o podjetjih, ki kotirajo na Borzi, je pa dejstvo, da so dividendni donosi naših izdajateljev krepko nad povprečjem primerljivih trgov. Na kar sem sam še posebej ponosen pa je velik pozitiven premik na področju pregovorno slabe likvidnosti na domači Borzi. Namreč, v lanskem letu, ko so vsi svetovni delniški trgi, vključno z LJSE, utrpeli ogromne izgube in padce indeksov, ni bila likvidnost na domači borzi niti enkrat samkrat, niti za trenutek, ogrožena. Velik del zasluge pri tem ima zagotovo dejstvo, da ima danes že 6 naših največjih podjetij svojega vzdrževalca likvidnosti.
Pred kratkim ste na borzo uvrstili 5 ETF skladov družbe Expat Capital. Je to le prvi od mnogih korakov razvoja LJSE? Nameravate ponudbo še razširiti?
Če malce parafraziram to, kar sem že v enem od uvodnih vprašanj pojasnil. V prvem mandatu smo dogradili nove hale, uredili cestišča in parkirišča, sedaj je čas, da začnemo police našega »trgovskega centra« polniti z novimi, zanimivimi artikli. Še tako velik, moderen in urejen trgovski center ne bo privabil številnih strank, če na svojih policah ne bo imel dovolj zanimivih artiklov, tega se še kako zavedamo.
Kakšen je odziv vlagateljev na novo ponudbo? Kako sprejeli nove možnosti investiranja?
Odzivi so seveda izključno pozitivni. Mi smo na tem projektu delali zadnji dve leti, tako da smo zadovoljni, da je projekt zaključen in da je SKT bogatejši za nov zelo zanimiv produkt. Dejstvo, da z enim samim nakupom investiraš v celotno košarico podjetji, ki sestavljajo naš SBI TOP indeks, je resnično fascinantno. Enako velja za indekse ostalih borz v naši regiji. Velika želja pa je, da se obstoječim petim ETF-om pridružilo še ostalih 6. To bo resnično zelo lepo dopolnilo ponudbo naših obstoječih investicijskih skladov.
Ljubljanska borza, kot rad večkrat poudarim, je zelo privlačna ravno zaradi svoje slabše učinkovitosti oz. majhnosti v primerjavi z razvitimi trgi. Nenazadnje bi lahko rekli, da gre za enega bolj stabilnih trgov v zadnjih letih z visoko dividendno donosnostjo. Menite, da bo trend, ki smo mu priča v zadnjih letih, na Ljubljanski borzi, še trajal? Kakšna so vaša pričakovanja?
Na žalost, ali pa na srečo, te kristalne krogle, ki bi mi omogočila vpogled v prihodnji razvoj SKT, nimam. Lahko pa brez kakršnih koli zadržkov svetujem vsem, ki si želijo dolgoročnega varčevanja, da del svojih sredstev namenijo tudi za investiranje na domači trg. Pred kratkim smo po več kot 11-ih letih z našim indeksom SBI TOP prvič prebili magično mejo 1.000 točk in nikjer ni garancije, da ne bomo čez en mesec, leto ali pet let, v nekem trenutku padli bistveno niže. Obstaja pa zelo velika verjetnost, da bodo slovenska podjetja, ki kotirajo na LJSE, in z njimi tudi SBITOP v naslednjih 5ih, 10-ih, 15-ih letih v povprečju dosegala pozitivno rast. Moj nasvet je že zadnjih 20 let enak in verjetno se tudi v naslednjih 20ih letih ne bo spremenil. Če niste profesionalni investitor in nimate ne znanja in ne časa spremljati vaše naložbe, potem razpršite svoje premoženje med različne vrednostne papirje, med različne tipe naložb, tukaj mislim predvsem na delnice, obveznice, depozite, nepremičnine, ipd. in vlagajte redno oz. rentno, na ta način vas tudi morebitne negativne korekcije na trgih ne bodo tako zelo prizadele, saj boste vstopali na trg tudi takrat, ko bodo cene na dnu.
Ali menite, da bo zaradi stanja v evropskem bančnem sistemu zanimanje za delniške naložbe naraščalo? Se daljše obdobje ničelnih oz. negativnih obrestnih mer že pozna pri številu vlagateljev in / ali prometu?
V lanskem letu je bil promet na LJSE za več kot četrtino večji kot leto pred in tudi letos se ta trend nadaljuje. Kaj je pravi vzrok za to, je težko reči, si pa lahko mislim, da del odgovora tiči tudi v poplavi denarja, s katero se finančni trgi soočajo že zadnjih deset in več let. Še več, obilici denarja na trgu, iz naslova t.i. quantitative easing-a, se je pridružila še nova, ogromna pošiljka iz naslova boja proti pandemiji. Kakšen bo nadaljnji razvoj je v veliki meri odvisno od tega, kako »uspešno« bomo tokratno krizo premagali. Trenutno se omenja t.i. izhod iz krize v obliki črke »V«, kar pomeni, da tako kot smo se na hitro pogreznili v luknjo, bomo tudi iz luknje uspeli priti, če pa temu ne bo tako in bomo ugotovili, da je »pogorišče«, ki je nastalo bistveno večje, kot smo sprva predvidevali, potem je možno čisto vse.
Hvala!