Prva polovica februarja je bila v znamenju ponudbe za nakup ljudskih obveznic Republike Slovenije. Tu so odgovori, ki vam bodo pomagali, da boste lažje presodili prednosti in slabosti tovrstnih naložb. Hkrati pa premislite tudi o alternativah.
1. Kaj je »ljudska obveznica«?
Vsaka obveznica je oblika finančnega instrumenta. Gre za dolžniški vrednostni papir, pri katerem se izdajatelj obveznice obveže, da bo ob določenem času poplačal glavnico in dogovorjene obresti. Pri obveznici RS z uradno oznako RS94 gre za državno obveznico, saj je izdajatelj Republika Slovenija. Ime »ljudska«, ki se pogovorno uporablja za to obveznico, opisuje namen izdaje. Gre za obveznice, namenjene ljudstvu, ki jih država izdaja, da bi po eni strani pridobila za dodatna sredstva za naložbe iz državnega proračuna, po drugi strani pa spodbudila razvoj kapitalskega trga in »predramila« ljudstvo, naj investira svoj denar. Ta namreč v običajnih vlogah na bankah (in seveda doma »v nogavicah«) izgublja vrednost, če se ne plemeniti.
Država se je zavezala, da vam bo enkrat letno izplačala 3,40 % obresti na glavnico, to pa vam bo vrnila po izteku 3-letnega obdobja.
2. Kdo je lahko kupil obveznico?
Obveznico so lahko kupile vse polnoletne fizične osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji. Vložke za ljudsko obveznico je država opredelila od 1.000 do 100.000 evrov, celotna velikost izdaje (torej maksimum vplačanih sredstev vseh vlagateljev skupaj), pa je bila določena na 250 milijonov evrov.
Za nakup obveznice, kot je državna obveznica Republike Slovenije RS94, potrebujete trgovalni račun (gl. tudi točko 4). Za februarsko ljudsko obveznico so izvedbo prevzele: banka NLB, Nova KBM, BKS in SKB ter borzno posredniška hiša Ilirika.
3. Kaj so prednosti ljudske obveznice?
Obveznica je po svoji naravi primerna za bolj konservativne vlagatelje. Gre za varnejši dolžniški papir, pri katerem je tveganje nižje kot pa na primer pri delnicah. Pri državni obveznici bi izgubili glavnico le v primeru, da bi bankrotirala država (beri: ne bi bila sposobna povrniti vložkov). To je zelo neverjeten scenarij. Prav tako se vam ni treba spraševati, ali bo vrednost nihala in ali bo kak dogodek na finančnih trgih ali na geopolitičnem področju donos znižal. Donos – pri ljudski obveznosti 3,40 % - je znan in zagotovljen vnaprej in presega na primer obresti, ki vam jih trenutno ponujajo banke za depozite.
4. Koliko denarja dobim izplačanega pri ljudski obveznici?
Ste si že odgovorili, da 3,40 % letno? Čisto tako preprosto ne gre. Drži, da je to zagotovljeni donos, ki ga je država vnaprej fiksirala in se zavezala, da ga bo izplačevala enkrat letno. Ampak upoštevati morate tudi dodatne stroške.
Za začetek potrebujete trgovalni račun. Če imate na tem le svoje ljudske obveznice, vam vsi v točki 2 našteti distributerji sicer zagotavljajo nižjo ceno odprtja in vodenja računa. Ko prištejete še prenos obveznic na KDD in zaprtje računa, govorimo (pri nakupu obveznic v višini 10.000 evrov, saj je del teh stroškov na ceniku izražen v odstotkih vrednosti in ne v fiksnem znesku) o minimalno dobrih 50 evrih (v 3 letih) ali celo čez 100 evrih – odvisno od ponudnika.
Druga postavka je davek na vaš dobiček. Država je sicer poskrbela, da od obresti do 1.000 evrov ne boste plačali davka (oziroma se za toliko zmanjša davčna osnova od ustvarjenih obresti), od tega zneska naprej pa morate odšteti še davek. V cenzus 1.000 evrov štejejo tudi depoziti in varčevanja pri bankah. Seštevajo se glede na varčevalca ne na banko, kjer varčevalec varčuje.
5. Kaj so slabosti ljudske obveznice?
Najprej zaključimo zgodbo iz prejšnje točke. Takoj ko vložite v obveznico 30.000 evrov ali več in se vaš letni donos iz naslova ljudske obveznice (in depozita, če imate denar tudi v banki) povzpne nad tisočaka, boste zavezani k plačilu 25-odstotnega davka za zneske nad 1.000 evrov. To je davek, ki ga plačujete po zakonu na vse donose (tudi pri npr. delnicah). Morate pa tovrsten strošek oziroma zmanjšanje donosa upoštevati pri izračunu, kaj se splača.
Med glavne slabosti tovrstne naložbe pa morate vsekakor šteti inflacijo. Če se ta ne umiri in se nadaljuje tudi v prihodnjih treh letih, potem nominalni 3,40 % letni donos, znižan za že naštete stroške in morebitni davek, ni več tako bleščeč obet za prihodnost. Da, seveda je to več, kot če bi imeli sredstva na primer za 1 % v banki, a pod črto vaš denar še vedno izgublja vrednost. To pa je ravno nasprotno, kot je smisel plemenitenja.
6. Kaj pa druge naložbe? Kaj so alternative ljudske obveznice?
Med cilji, ki jih je država (oziroma v njenem imenu vlada) navedla ob izdaji ljudske obveznice, sta tudi finančna pismenost prebivalstva in spodbujanje zanimanja za naložbe na kapitalskih trgih. To je vsekakor vredno pohvale, a hkrati se postavlja novo vprašanje: kaj pa druge možnosti za naložbe?
Z ljudsko obveznico je država poskusila prebuditi interes za naložbe. Premislite, kje lahko še plemenitite svoj denar.
Pri Vzajemcih smo že ničkolikokrat pisali o tem, da so odločitve za naložbe zelo individualne. Vsakdo ima svoje cilje, želje in omejitve. Nekdo bo raje tvegal nekoliko več in ustvaril potencialno precej višji donos v delnicah ali, če išče srednjo pot med donosom in tveganostjo, razpršil denar v skladih. Donosi iz preteklosti niso nikoli zagotovilo za donose v prihodnosti, ampak zgolj za ilustracijo: v zadnjih dveh desetletjih je bila pri indeksu S&P 500, klasični referenci v svetu financ, povprečna letna donosnost skoraj 10 odstotkov (9,69 %).
A tudi če sodite med Slovence, ki imajo denar na bančnem računu (v depozitih ga imamo skupno že skoraj 27 milijard evrov) in bi raje ostali v naložbah z najnižjo stopnjo tveganja, se splača še pogledati naokrog. Obveznice so za vas lahko dobra izbira, ni pa nujno, da je to prav ljudska obveznica.
Ob državnih obveznicah se v Sloveniji lahko odločite tudi za podjetniške. Te izdajajo zasebne družbe, a sam postopek je zelo podoben. Prav tako lahko računate na vnaprej znane fiksne donose, ti pa so lahko kar precej višji od državnih 3,40 %.
V času pisanja tega članka se da poiskati tudi obveznice, pri katerih je vnaprej določen 7-odstotni donos.
7. Kaj je naslednji korak?
Pogovorite se s strokovnjaki. Poučite se o možnostih, ki jih prinašajo obveznice in druge oblike naložb, ter pretehtajte, katera je prava za vas. Lažje boste preverili, kje so priložnosti, in ocenili, kakšni so potencialni donosi.
