Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) danes po dvodnevnem zasedanju ni spreminjal denarne politike, saj ugotavlja, da ameriško gospodarstvo zaradi zmerne rasti še naprej potrebuje pomoč v obliki nizkih obresti.
Izjava FOMC je podobna vrsti prejšnjih in vsi ključni elementi denarne politike ostajajo nespremenjeni. Nadaljevalo se bo odkupovanje obveznic in hipotekarnih vrednostnih papirjev v vrednosti 85 milijard dolarjev na mesec, dokler gospodarska podoba ne bo bolj jasna.
Sprememb ne bo, dokler se brezposelnost ne spusti pod 65 odstotka
Centralni bankirji sicer ugotavljajo, da se bo z ustrezno javnofinančno in denarno politiko gospodarska rast pospešila, stopnja brezposelnosti pa bo nazadovala na raven, ki je v skladu z mandatom centralne banke. To je trajnostna gospodarska rast, vzdržna stopnja inflacije in nizka stopnja brezposelnosti.
Ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, bo tako ostala na ravni med 0 in 0,25 odstotka, dokler se stopnja brezposelnosti trajno ne spusti pod 6,5 odstotka. Septembra je bila 7,2-odstotna.
FOMC bo sicer še naprej spremljal razvoj dogodkov in politiko prilagodil glede na razmere. Pri tem bo pozoren predvsem na inflacijo, ki pa za zdaj ostaja pod ciljno vrednostjo dveh odstotkov. To je sicer malce zaskrbljujoče, vendar FOMC pričakuje, da se bo inflacija na srednji rok pospešila proti ciljni vrednosti.
Zaskrbljenost zaradi hitre rasti hipotekarnih obrestnih mer
FOMC je v tokratni izjavi za razliko od tiste v septembru izpustil izraz zaskrbljenosti zaradi rasti hipotekarnih obrestnih mer. Ponovil pa je, da proračunska politika ameriškega kongresa še naprej zavira rast. Zaprtja vlade z blokado proračunske porabe od 1. do 16. oktobra ni posebej omenjal.
Izjava FOMC tudi tokrat ni bila soglasna, saj je bila proti nadaljevanju sedanje politike predsednica regionalne banke Federal Reserve iz Kansas Cityja Esther George, ki jo skrbi dolgoročna grožnja višje inflacije.
