Sestava portfelja vzajemnih skladov

Hitri recept za sestavo portfelja

Želja vseh je, da bi prišli do idealne formule pri oblikovanju osebnega portfelja, ki bi nam omogočila upokojitev pri 50 letih, hkrati nam v obdobju varčevanja omogočila še nakup nepremičnine in šolanje otrok. Žal takšna univerzalna formula ne obstaja. Sestava osebnega portfelja vzajemnih skladov je specifična stvar vsakega posameznika, odvisna od osebnostnih lastnosti (sprejemanje tveganja), naložbenih ciljev in časa varčevanja.

Naložbeni cilji

Preden se odločimo, kako sestaviti osebni portfelj vzajemnih skladov, moramo določiti oziroma razmisliti o namenu našega varčevanja oziroma si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja: Za kaj varčujemo? Koliko denarja potrebujemo? Kdaj ga potrebujemo? Koliko smo pripravljeni tvegati, da bomo brez večjih odrekanj in brez slabega spanja zastavljene cilje tudi dosegli?

Kaj sestavlja jedro portfelja

Pomembno je, da za vsak naložbeni cilj (nakup stanovanja, šolanje otrok) sestavite jedro portfelja, ki naj bo sestavljeno iz treh do štirih skladov, v katere naložite od 70 do 80 odstotkov vseh sredstev. Za osnovo so primerni predvsem globalni skladi (delniški, mešani, skladi skladov in obvezniški), ki vlagajo na razvite trge, za katere lahko računamo, da bodo dosegali konstante donose skozi daljše časovno obdobje. Ko vplačujete v portfelj, nova sredstva vplačujte v sklade, ki jih že imate v portfelju v istem razmerju.

Dodajanje ožje usmerjenih (sektorski ali geografski) skladov v portfelj

Pri dodajanju ožje usmerjenih vzajemnih skladov, ki ne tvorijo jedro portfelja, morate biti zelo previdni. Dodatni vzajemni skladi bodo vašemu obstoječemu portfelju zagotovo zvišali volatilnost in tveganje, po drugi strani pa vam bodo omogočali nadpovprečne donose. Delež takšnih skladov naj nebi presegal 20 odstotkov celotnega portfelja.

Koliko skladov je dovolj?

Podobno kot pri oblikovanju portfelja je tudi število vzajemnih skladov, ki jih bomo vključili v portfelj, odvisno od naložbenega cilja, tveganja in dolžine varčevanja vlagatelja. Pomembno pri tem je to, da se skladi, ki ji bomo vključili v portfelj, čim bolj razlikujejo. V praksi velja, da lahko večino naložbenih ciljev dosežemo z uravnoteženim portfeljem 4 do 5 vzajemnih skladov.

Raziskava analitske agencije Morningstar je pokazala, da je optimalno število skladov v portfelju med 7 in 9 vzajemnih skladov. Razpršitev na več kot 10 različnih vzajemnih skladov še vedno zniža tveganje celotnega portfelja, a je ta odstotek znižanja minimalen in zato nepotreben.

Prekrivanje naložb sklada

Pri oblikovanju osebnega portfelja skladov mora vsak vlagatelj biti pozoren predvsem na to, da se naložbe obstoječih skladov v portfelju ne podvajajo. Poleg tega pa je priporočeno, da so sredstva enakomerno razporejena po posameznih panogah in državah.

Če ugotovite, da imata dva sklada podobno naložbeno strukturo, kar pomeni, da vlagata dobršen del sredstev v delnice istega podjetja, je treba opraviti določene prilagoditve portfelja.

Poleg podvajanja delnic se vam lahko zgodi, da imate v portfelju naložbe, s katerimi ste preveč izpostavljeni določenemu sektorju (na primer finance). Kljub temu, da sektor v danem trenutku prinaša nadpovprečne donose, ste s tem izpostavljeni prevelikemu tveganju, ker ste v pretežni meri odvisni le od enega sektorja.

Številko skladov: 1
Odstrani vse