1. Vlagajte dolgoročno
    Pri vlaganju v vzajemne sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od treh let. Vsak vlagatelj mora, preden se odloči za posamezno naložbo, dobro preučiti tveganje, ki ga le-ta prinaša. Pri tem si lahko pomaga s kazalci tveganja ali pregleda krivuljo gibanja sklada v preteklosti.
    Poleg tveganja je pomembno tudi, kdaj pristopimo k vzajemnemu skladu. Ker se borze gibljejo v ciklih, je najbolj neugodno, če začnemo vlagati ravno takrat, ko so vrednosti delnic na borzah na najvišjih nivojih, najbolje pa je kupovati po korekciji. Vsaka korekcija zniža najvišje tečaje na raven, ko postanejo najbolj precenjene delnice ponovno primerne za nakup. Na podlagi preteklih gibanj lahko ugotovimo, da celo med recesijo delnice (posledično tudi skladi) lahko nadvse dobro uspevajo. Korekcija vedno prinese odlične nakupne priložnosti ali pa kar razprodaje celotnih sektorjev, kar je enkratna priložnost za vplačilo novega denarja.
  2. Pretekli donosi niso garancija za prihodnost
    Pri vlaganju v vzajemne sklade je treba vlagatelje opozoriti, da pretekli donosi niso nikakršno zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Lahko se celo zgodi, da bodo najbolj donosni vzajemni skladi iz preteklosti v prihodnje najmanj donosni in obratno. Zato vlagateljem svetujemo, da če pri izbiri primernega vzajemnega sklada upoštevajo in primerjajo tudi pretekle donose sorodnih skladov, naj obdobje primerjave pretekle donosnosti ne bo krajše od 3 let.
  3. Strategija »kupi in drži«
    Včasih že sama misel na izgubo denarja večini, tudi tistim bolj izkušenim, nažene strah v kosti. Strah ponavadi pri vlagateljih povzroči odločitve, ki ne prinesejo dobrih rezultatov, temveč le izgube.
    Pri strategiji »kupi in drži« (angl. buy and hold) vlagatelj glede na svoj finančni profil izbere vzajemni sklad ali si ustvari portfelj, sestavljen iz različnih vrst vzajemnih skladov, s katerimi poskuša doseči pravo razmerje med pričakovanim tveganjem in zahtevano donosnostjo, in ta sklad oziroma portfelj drži na daljši rok.
    Rezultati mnogih raziskav so potrdili, da strategija dolgoročnega vlaganja brez prepogostih sprememb portfelja prinese bistveno boljše rezultate kot bolj aktivne strategije. Zadnja takšna študija je pokazala, da so vlagatelji, ki so v zadnjih 10 letih pustili portfelj nespremenjen, zaslužili več kot tisti, ki so v tem obdobju portfelj večkrat prilagajali.
  4. Spremljanje in prilagoditve portfelja
    Pregled in spremembe v strukturi portfelja se ponavadi opravijo po enem letu ali prej le, če sestava portfelja bistveno odstopa od zastavljenih dolgoročnih ciljev vlagatelja bodisi zaradi potreb po likvidnih sredstvih ali želje po dodatnih vlaganjih. Pri sestavi portfelja je treba upoštevati tudi korelacijo med posameznimi vzajemnimi skladi, ki mora biti čim manjša, ker se s tem zmanjšuje tveganje celotnega portfelja. Raziskave so pokazale, da vlagatelji, ki na dnevno spremljajo vrednosti točk skladov oziroma delnic, dosežejo z istim portfeljem slabši donos naložbe kot tisti, ki spremembe vrednosti spremljajo nekajkrat mesečno(od 1-krat do 4-krat).
  5. Strategija postopnega vplačevanja
    Prednost enkratnega vplačila pred postopnim oziroma večkratnim vlaganjem v vzajemne sklade je v tem, da lahko posameznik v primeru rastočih trgov, če danes vloži v vzajemni sklad na primer 12.000 evrov, računa na višjo pričakovano donosnost kot posameznik, ki bo vsak mesec v vzajemni sklad naložil po 1.000 evrov (obrestno obrestni račun). Slabost enkratnega vplačila v primerjavi s postopnim vlaganjem v vzajemne sklade pa je, da posameznik sprejema večje tveganje vstopa na trg v napačnem trenutku (na primer tik pred večjim padcem tečajev vrednostnih papirjev).
  6. Kontrolirajte svoja čustva
    Ko tečaji padajo, se dolgoročni vlagatelj ne sme ustrašiti, ampak mora ohraniti trezno glavo. Naložbe, ki jih ima v portfelju, naj zadrži. Če pa že morate zaradi lastnega miru zmanjšati izpostavljenost, je najboljše, da prodate del najbolj tveganih naložb. To je treba storiti zelo premišljeno in v minimalnem obsegu. Po drugi strani pa, ko tečaji dosegajo rekordne vrednosti, je treba ostati miren in ne slediti evforiji. Osredotočiti se je treba na dolgoročno držanje pozicij in se izogibati kratkoročnih nihanj, ki so del življenjskega cikla vsakega trga.
Številko skladov: 1
Odstrani vse