Glavna prednost krovnega sklada je za vlagatelja že omenjeni odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar v praksi pomeni, da se v primeru prehajanja vlagateljev iz enega podsklada v drugega v okviru istega krovnega sklada (znotraj iste DZU) odloži davčna obveznost iz naslova davka na kapitalski dobiček. Do sprejetja nove zakonodaje in ustanovitve krovnega sklada se je vsak prenos med skladi znotraj družbe za upravljanje štel kot obdavčljiva prodaja. Davek na kapitalski dobiček se plača le ob končni prodaji enot premoženja podsklada.

Primer: Aktivni vlagatelj, ki kupuje in prodaja posamezne naložbe (na primer delniške vzajemne sklade), v povprečju le-te zamenja vsaka tri leta. To pomeni, da bi v 15 letih varčevanja to storil petkrat. Dejansko bi bil vsakič obdavčen po 25-odstotni davčni stopnji. Medtem ko bi bil vlagatelj, ki bi naložbe v enakem obdobju zamenjal v okviru krovnega sklada, bil po 15 letih obdavčen zgolj enkrat in to po petodstotni davčni stopnji.

Z vidika upravljanja naložbenega portfelja pa krovni skladi prinašajo večjo fleksibilnost pri upravljanju portfelja vzajemnih skladov in optimiziranju naložbene strategije prav zaradi neobdavčenega prehajanja med poskladi krovnega sklada. Fleksibilnost neobdavčenega prilagajanja portfelja ima še večjo vlogo v obdobjih visoke volatilnosti na trgih. Prav tako je možno v obdobjih rasti portfelj prilagoditi začasni agresivnejši naložbeni strategiji: na primer povečanju sredstev v delniške sklade, "vroče" sektorje in tako dalje. Posledično bodo krovni skladi nagrajevali dobro obveščenost o gibanjih trgov, saj bodo dobro informirani vlagatelji aktivneje spreminjali naložbeno strukturo portfelja vzajemcev.

Številko skladov: 1
Odstrani vse