Za koga so primerni

Varčevanje v skladih ali podskladih Krovnega sklada je namenjeno predvsem dolgoročnim vlagateljem, ki nimajo ne časa ne znanja, da bi samostojno investirali na finančnih trgih ter želijo svoja denarna sredstva investirati v različne vrednostne papirje, tako v delnice kot obveznice ali druge oblike finančnih instrumentov, ob tem pa želijo izkoristiti tudi davčne ugodnosti pri prehajanju med podskladi krovnega sklada z uveljavljanjem odloga plačila davčne obveznosti.

Krovni skladi in njihovi podskladi omogočajo vlagateljem, da si na podlagi finančnega profila zgradijo portfelj (košarica podskladov), ki jim bo omogočal visoko stopnjo razpršenosti naložbe s katerim si znižuje naložbeno tveganje ter nudi možnost prehoda med podskladi predvsem v primeru potrebe po prilagajanju ter spreminjanju naložb v skladu z razmerami na finančnih trgih in njegovimi cilji varčevanja. Prehajanje med podskladi z odlogom davčne obveznosti nudi ugodnost cenejšega prilagajanja razporeditve premoženja zaradi sprememb finančnega profila ali zaradi približevanja cilju v obdobju varčevanja.

Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vse socialne in starostne strukture prebivalstva ter pravne osebe, ki so rezidenti ali nerezidenti RS. Varnost in preglednost poslovanja sklada omogoča, da takšna naložba velja za varno. To pomeni, da varčevanje v skladih ni primerno samo za tveganju naklonjene vlagatelje, temveč tudi tiste, ki bolj kot donostnost cenijo varnost. Na trgu je že obsežna ponudba različnih investicijskih skladov z različno investicijsko politiko (delniški, obvezniški, mešani skladi in podobno). Pred naložbo v sklad se mora vsak vlagatelj seznaniti s pravili upravljanja vzajemnega sklada, kjer je opisana tudi poslovna politika vodenja sklada. Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želite sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi, temveč to prepuščate strokovnjakom.

Vzajemni skladi se med sabo razlikujejo po donosnosti, varnosti oz tveganju, strukturi naložb, politiki upravljanja, stroških, pretekli uspešnosti, velikosti sredstev v upravljanju, strokovnosti upravljavcev, ponujenih načinih varčevanja znotraj sklada, obveščanju in preglednosti za vlagatelje itd.

Kateri vzajemni sklad pri tem izbrati je odvisno od tega, kakšen tip vlagatelja ste. To lahko sedaj ugotovite na preprost način s pomočjo v naprej pripravljenega vprašalnika, ki vam bo na podlagi odgovorov, ki se nanašajo na vaše izkušnje, osebnostne značilnosti, odnos do tveganja, cilje varčevanja, finančne zmožnosti in glede na dobo varčevanja povedal, kateri vzajemni sklad ali kombinacija skladov je za vas primerna.

Poleg osnovnega profila vlagatelja je pri izbiri potrebno preveritI in primerjati tudi:
* rezultate, ki jih dosegal sklad v obdobju 3 do 5 let v primerjavi z donosi skladov s podobno naložbeno politiko ter donosi primerjalnih indeksov (benchmark)
* stopnjo tveganja (1-10) vzajemnega sklada glede na dosežen donos
* naložbeno strukturo in deleže, kam sklad vlaga svoja sredstva
* uspešnost upravljavcev skladov ter njihov ugled in
* stroške vlaganja (vstopni, izstopni, upravljavski, skrbniški)

Pred pristopom k vzajemnemu skladu mora vlagatelj sprejeti nekaj pomembnih odločitev, ker ni vseeno, za kateri vzajemni sklad se odloči. Pred naložbo v vzajemni sklad si je treba najprej postaviti cilje in rok, v katerem želite te cilje doseči. Varčevanje v vzajemnih skladih se priporoča za dobo, ki ni krajša od 3 let.

Zelo pomembno vlogo pri izbiri vzajemnega sklada ima faktor tveganja, ki se razlikuje med različnimi tipi vzajemnih skladov. Za najbolj tvegane vzajemne sklade uvrščamo delniške ter sklade z ožjo usmerjeno geografsko in panožno naložbeno politiko. Medtem srednje tvegane uvršamo sklade skladov in sklade z uravnoteženo naložbeno politiko, med nizko tvegane pa obvezniške vzajemne sklade. Preden se odločite za vlaganje v vzajemne sklade, vam priporočamo, da se obrnete na naše strokovnjake, ki vam bodo svetovali o izbiri, za vas najbolj primernega vzajemnega sklada.

1. Vzajemni sklad je naložba v prihodnost, ne v preteklost zato podatki o preteklih donosih niso najpomembnejši podatek pri odločitvi, kateri sklad izbrati in niso garancija za prihodnost.
2. Preden se odločite za varčevanje v vzajemnem skladu je priporočljiv, da najprej poskrbite za likvidnostno rezervo v obliki depozita, hranilnih vlog različnih ročnosti, kljub temu da so naložbe v vzajemne sklade visoko likvidne v višino od 6 do 24 mesečnih izdatkov. Lahko se vam zgodi, da boste potrebovali likvidna sredtva v trenutku, ko bo najmanj ugoden trenutek za prodajo točk vzajemnega sklada.
3. Ko se odločate o tem v katere vzajemne sklade boste naložili svoj denar, je zelo pomembno, da se odločite za tisti vzajemni sklad ali kombinacijo več vzajemnih skladov, katerih naložbena politika odgovarja vašemu profilu vlagatelja, ki ga sestavljajo vprašanja o finančnih razmerah, ciljih, ročnosti varčevanja, odnosa do tveganja in preteklih izkušenj, ki jih ima vlagatelj z naložbami. V kolikor bi želeli izvedeti, kakšen tip vlagatelja ste izpolnite vprašalnik na tej povezavi.
4. Imejte pravo mero med pričakovano donosnostjo in naložbenim tveganjem. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na vaš odnos do tveganja, so stanje na TRR, stanovanjski problem, krediti, zavarovanja, višina in pritok dohodka in podobno. Pri odločitvah je potrebno upoštevati vse!
5. Preden se določite za vzajemni sklad si oglejte naložbeno politiko sklada, ki jo najdete v prospektu izbranega podsklada. Naložba v vzajemni sklad z globalno naložbeno politiko je stabilnejša in varnejša od naložbe v specializiran vzajemni sklad, katerega naložbena politika je usmerjena na določeno regijo ali panogo. Vzajemni skladi z ozko usmerjeno naložbeno politiko lahko prinašajo visoke donose, a so povezani tudi z visokim tveganjem. Primerni so za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju ter kot dolgoročna dopolnitev globalno razpršenim vzajemnim skladom.
6. Pomemben podatek pri izbiri sklada je tudi časovni horizont. Kar pomeni, da v kolikor ste bliže naložbenemu cilju, manjši delež svojih prihrankov imejte v delniških vzajemnih skladih in več v obvezniških in obratno.
7. Pri izbiri upravljalca izberite tistega, ki dosega nadpovprečne donose v večini svojih vzajemnih skladov na dolgi rok. Nikoli ne glejte samo donosa enega vzajemnega sklada, poglejte rezultate v celoti in jih primerjajte z izbranimi referenčni tržnimi indeksi (benchmarki) in kazalci, kot sta Sharpe in Sortino.
 

Združenje družb za upravljanje je ob soglasju Agencije za trg vrednostnih papirjev sestavilo 10-stopenjsko lestvico za ocenjevanje tveganosti vzajemnih skladov. Stopnje si sledijo od najmanjše do največje tveganosti: 1 - izjemno nizko tvegan, 2 - zelo nizko tvegan, 3 - nizko tvegan, 4 - nizko do srednje tvegan, 5 - povprečno (srednje) tvegan, 6 - srednje do višje tvegan, 7 - višje tvegan, 8 - višje do visoko, 9 - visoko tvegan in 10 - zelo visoko tvegan.

Načeloma velja, da potencialno višji donosi pomenijo tudi verjetnost večjega tveganje in posledično možnost izgube določenega dela vloženih sredstev. Nekateri vlagatelji so za višje donose pripravljeni sprejeti višje tveganje, medtem ko se drugi zaradi manjše nagnjenosti k tveganju zadovolijo z nekoliko nižjimi donosi.

Temeljni dokument, ki pomaga investitorju pri odločitvi za nakup investicijskih kuponov vzajemnega sklada ali podsklada je Prospekt z vključenimi pravili upravljanja, v katerem so zbrani vsi bistveni podatki o poslovanju sklada. Dokumentacija skladov je na voljo na spletnih straneh posameznih DZU-jev, prav tako jih lahko dobite osebno se sedežu Vzajemcev d.o.o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti. V kolikor potrebujete nasvet pri nakupu investicijskih kuponov ga lahko dobite od ponedeljka do petka med 8 in 16 h na telefonski številki (01) 280-91-61 ali brezplačni telefonski številki 080 35 08.

1.Manjše tveganje za vlagatelja - Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in zmanjšuje tveganje celotne naložbe.

2.Nižji stroški trgovanja - Upravitelji vzajemnih skladov lahko premoženje vlagateljev razpršijo na večje število različnih vrednostnih papirjev z nižjimi stroški, kot to lahko stori večina vlagateljev. S tem se doseže visoko razpšitev premoženja s precej nižjimi stroški kot bi to storil povprečni vlagatelj razen, če ne gre za vlagatelja, ki v vrednostne papirje že na samem začetku razporedi veliko vsoto premoženja.

3.Strokovno upravljanje - Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, ker to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki. Premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji z zaledjem v delu borznih analitikov, ki s ciljem doseganja nadpovprečne uspešnosti vzajemnega sklada nenehno raziskujejo dogajanja tako na borzah in finančnih trgih nasploh, kot tudi v gospodarstvih, gospodarskih panogah in gospodarskih družbah. Upravitelji premoženja poskrbijo tudi, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja, premoženje pa vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.

4.Visoka likvidnost sredstev - Ker sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, jih lahko vlagatelji na njihovo željo kadarkoli dvignejo in hitro pretopijo v denarna sredstva. To je še posebej pomembno tedaj, ko vlagatelji sredstva hitro potrebujejo v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. DZU mora denar nakazati na račun vlagatelja najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka za izplačilo.

5.Prihranek časa - Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelji prihranijo časa, ki bi ga porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnost tako prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.

6.Preprostost varčevanja - Varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih razmeroma preprosto, saj vlagatelju ni treba storiti drugega, kot da izberei ustrezen vzajemni sklad, izpolni, podpiše in izroči pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Za vse drugo poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravitelj.

7.Davčne ugodnosti - Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je uvedba krovnega sklada, ki je vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Odlog davčne obveznosti, ki ga omogoča varčevanje v krovnem skladu tako predstavlja pomembno prednost varčevanja v vzajemnih skladih v primerjavi z varčevanjem v samostojnih vzajemnih skladih, kot tudi v primerjavi z neposrednimi nakupi drugih vrednostnih papirjev.

8.Regulativa in nadzor - Področje vzajemnih skladov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1). Nadzor nad poslovanjem vzajemnih skladov in družb za upravljanje izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Obvezne so tudi letne revizije vzajemnih skladov in DZU-ja s strani neodvisnih revizijskih družb, ki jih mora DZU skupaj z pravili upravljanja in prospekti skladov, ki vsebujejo "splošne pogoje poslovanja" dati v vpogled vsem vlagateljem. Pomembno je poudariti, da je premoženje vzajemnega sklada popolnoma ločeno od premoženja DZU-ja (bančni računi, računi vrednostnih papirjev, materalizirani vrednostni papirji). DZU s skladom samo upravlja. V primeru nepravilnosti pri opravljanju dejavnosti upravljanja skladov, se lahko družbi vzajemni sklad odvzame in prenese na novega upravljavca ali pa se sklad likvidira (unovči naložbe sklada) in izkupiček razdeli med vlagatelje.

9. Visoka dostopnost - Varčevanje v vzajemnih skladih je dostopno pravnim, fizičnim in mladoletnim osebam. Najmanjše možno vplačilo je za vsak sklad posebej določeno. Ponavadi je višina minimalnega vplačila vrednost enote premoženja povečana za vstopno provizijo. Pomembno je, da so vsi vlagatelji med seboj enakopravni ne glede na višino vplačanega zneska, saj je njihov donos neodvisen od višine vloge (za razliko od npr. vezanih vlog pri bankah, kjer večji zneski dosegajo boljše obresti). Zato je vzajemni sklad posebej primeren za obročno vplačevanje relativno nizkih zneskov. Vlagatelji lahko varčujejo po svojih zmožnostih.

10. Visoka preglednost poslovanja - Vrednosti točk vzajemnih skladov so dnevno objavljene v tečajnici, ki jo najdete tako na spletnem mestu www.vzajemci.com kot dnevnem časopisju z veliko naklado (Delo, Dnevnik, Večer, Finance), na teletekstu na strani 323 ter na spletnih straneh DZU. V vsakem trenutku lahko izveste, koliko je vredno vaše premoženje. Število točk, ki jih imate v posameznem vzajemnem skladu enostavno pomnožite z vrednostjo točke vzajemnega sklada (VEP), v katerega ste naložili svoja sredstva. Poleg tega mora DZU vsakega 15. v mesecu objavit poročilo za posamezni podsklad krovnega sklada iz kateriga je razvidna naložbena struktura sklada za pretekli mesec.

11. Varovanje osebnih podatkov - Ena od manj prijetnih lastnosti investiranja v delnice v Sloveniji je, da je delniška knjiga javna in jo lahko vsakdo pri Centralni klirinškodepotni družbi (KDD) tudi kupi. V njej je razvidno, koliko delnic nekega podjetja ima v lasti posamezna oseba, kar je za marsikaterega lastnika delnic velika slabost trenutne slovenske ureditve. V nasprotju z zgoraj opisano situacijo, ki velja za lastništvo delnic, je pri vzajemnih skladih varovanje podatkov veliko boljše. Zato je treba poudariti, da investicijski kuponi za razliko od delnic niso vodeni pri KDD in se torej seznama imetnikov ne da kupiti.

Podatke o imetništvu investicijskih kuponov posameznega sklada ima samo družba, ki sklad upravlja in po novem še banka skrbnica. Te podatke morata po zakonu (109. člen ZISDU-1) skrbno varovati. Družba za upravljanje jih lahko razkrije samo na podlagi pisnega dovoljenja imetnika ali na pisno zahtevo sodišča oz. drugega pristojnega državnega organa v okviru njegovih pristojnosti ali pa na pisno zahtevo Agencije, Banke Slovenije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa (111. člen). Pri tem je pomembno, da sme organ podatke uporabiti izključno za namen, zaradi katerega so bili podatki pridobljeni od družbe za upravljanje. To so praktično tako močne varovalke, kot veljajo za bančno tajnost. Ker tudi vsa vplačila in izplačila potekajo direktno med vlagateljem in banko, ki vodi transakcijski račun sklada, je za ohranitev zasebnosti dobro poskrbljeno, saj ni nikakršnega prenakazovanja denarja ali opravil z gotovino. V prospektih skladov je objavljeno le število vlagateljev v posameznem skladu, v letnih poročilih pa tudi delež fizičnih in pravnih oseb po številu in po vloženem znesku.

Slabosti pri investiranja v vzajemne so:
1.varčevanje v skladu je bolj tvegano od bančnih vlog
2. plačevati moramo vstopne in izstopne stroške ter provizije
3.v primeru prodaje pride do obdavčitve
4. vlagatelji nimajo vpliva na upravljanje in naložbeno strategijo sklada

Uspešnost sklada prikazuje gibanje vrednosti enote premoženja (točke) sklada v daljšem časovnem obdobju. Merilo uspešnosti vzajemnega sklada je rast vrednosti točke - DONOS. Vrednost točke (VEP) se spreminja v odvisnosti od spremembe tečajev vrednostih papirjev, ki so v portfelju vzajemnega sklada.

Če se je npr. vrednost točke od 1.1. do 31.12. povečala za 7 %, to pomeni, da se je varčevalcem, ki so imeli v tem obdobju vloge v vzajemnem skladu, vrednost njihovih vlog ravno tako povečala za 7 %. Z drugimi besedami povedano, sklad je imel v tem obdobju 7 % donos. Vsi donosi so izraženi nominalno, kar pomeni, da inflacija oz. rast cen življenjskih potrebščin ni upoštevana.

Naložba v delniški vzajemni sklad je podobno tvegana kot naložba v dobro razpršen portfelj (skupek naložb) delnic večjega števila izdajateljev. Po drugi strani je naložba v delniški vzajemni sklad praviloma precej manj tvegana kot naložba izključno v delnico posameznega povprečno tveganega podjetja.