Varčevanje v vzajemnih skladih

Vzajemni skladi v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti, omogočajo vlagateljem, da lahko z nizkimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti. Vzajemni skladi nudijo vlagateljem visoko stopnjo razpršenost naložb in profesionalno upravljanje, kar vlagatelju zagotavljata večjo varnost, katero bi težko dosegli s kupovanjem posameznih vrednostnih papirjev. Preprostost vstopa in prihranek časa pri samostojnem zbiranju in obdelovanju podatkov o izdajateljih delnic je zamudno, zato upravljavci vzajemnih skladov to počnejo namesto vas. Prav tako je premoženje vlagateljev skoraj popolno likvidno, saj so enote vzajemnih skladov lahko kupljene in prodane v vsakem trenutku.

Vzajemni skladi so namenjeni predvsem investitorjem, ki želijo razpoložljiva denarna sredstva investirati v nakup delnic delniških družb in drugih vrednostnih papirjev, vendar nimajo dovolj znanja ali časa, da bi to izvedli neposredno. Zato investiranje denarnih sredstev zaupajo upravljavcu vzajemnega sklada, ki z razpršenostjo naložb skrbi tudi za varnost naložb.

Varčevanje v vzajemnih skladih je namenjeno tako tistim z večjimi vložki kot t.i. malim vlagateljem, ki na ta način lahko z nižjimi vložki posredno investirajo na borzi. Vlaganje v vzajemne sklade je primerno tako za konzervativne vlagatelje, kot tudi za agresivnejše vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti višje stopnje tveganja. Priporočljivo obdobje vlaganja sredstev v podsklade je najmanj tri (obvezniški ter mešani podskladi) oz. pet let (delniški podskladi).

Izbira za vlagatelja primernega vzajemnega sklada je je odvisna predvsem od vlagateljeve nagnjenosti k tveganju ter obdobja varčevanja. Vlagatelj mora sklad izbrati na podlagi ciljev, ki jih s svojo naložbo želi doseči. Bistvo po katerem se je potrebno orientirati so pravila upravljanja v katerih je navedena naložbena politika sklada, ki jo mora vlagatelj pazljivo prebrati.

V Sloveniji trenutno poznamo več vrst vzajemnih skladov glede na naložbeno politiko. To so obvezniški, delniški, mešani vzajemni skladi, skladi denarnega trga, skladi absolutnega donosa, skladi skladov, pasivno upravljani skladi, itd... ki se razlikujejo glede na tveganje in pričakovano donosnost. V osnovi so skladi, ki imajo več delniških naložb priporočljivi za tiste, ki jim je najpomembnejši donos in jih nihanja vrednosti premoženja ne motijo. Medtem ko so obvezniški vzajemni skladi primerni so za vlagatelje, ki jim je pomembna stabilna in umirjena rast premoženja, brez večjih nihanj. Pri uravnoteženih vzajemnih skladih se sredstva investirajo tako v delnice kot obveznice zato so ti skladi priporočljivi so za vlagatelje, ki ne želijo prevelikih nihanj vrednosti premoženja, vendar želijo realizirati višje donose, kot jih prinašajo obvezniški vzajemni skladi.

Pri izbiri naj bodo vlagatelji pozorni tudi na stroške posameznega sklada. Ti običajno zajemajo vstopno provizijo, upravljalsko provizijo ter v nekaterih primerih tudi izstopno provizijo. Vstopna in izstopna provizija sta enkratnega značaja in se odtegneta od vsakokratnega vplačila oz. izplačila sredstev iz vzajemnega sklada. Na dolgi rok je najpomembnejša upravljalska provizija, saj jo družba za upravljanje vsak dan odtegne od vrednosti premoženja sklada in torej najbolj prizadene donosnost sklada, zato je za vlagatelja priporočljivo, da se pri odločitvi za vzajemni sklad temeljito posveti tudi tem postavkam, ki ji najde v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.

Ne. Zaradi kratkoročnih nihanj in vstopne provizije ni smiselno vlagati v vzajemni sklad za kratko obdobje, npr. za 3 mesece. Vlagateljem svetujemo, naj v vzajemni sklad vložijo tisti del sredstev, namenjenih varčevanju, ki jih ne bodo potrebovali vsaj 3 leta, najbolje pa za 5 leta tudi zaradi davka, ker se stopnja obdavčitve zmanjša za 5% na 15%.

Enkratno vplačilo ne pomeni, da boste vplačali samo enkrat in nikoli več, temveč le, da niste obvezani na določeno dobo ali znesek vplačevanja. V tem primeru ste izbrali poljubno varčevanje. Kadar koli boste v sklad lahko vplačali poljubne zneske (paziti morate edino na minimalno vplačilo).

Varčevalni načrt vam omogoča, da si določite višino mesečnega, četrtletnega, polletnega ali letnega vplačila in dolžino obdobja vplačevanja. Pri varčevalnem načrtu (predvsem mesečnem) je priporočljivo izbrati način vplačila preko trajnega naloga, saj vam tako banka izbrani znesek avtomatsko nakaže v izbrani sklad.

Enkratno vplačilo pomeni, da vlagatelj izvrši enkratno vplačilo v vzajemni sklad v določenem obdobju. Prednost enkratnega vplačila pred postopnim oz večkratnim vlaganjem v vzajemne sklade je v tem, da lahko posameznik v primeru rastočih trgov, če danes vloži v vzajemni sklad na primer 12.000 evrov, lahko računa na višjo pričakovano donosnost, kot posameznik, ki bo vsak mesec v vzajemni sklad naložil po 1.000 evrov (obrestno obrestni račun). Slabost enkratnega vplačila v primerjavi s postopnim vlaganjem v vzajemne sklade pa je, da posameznik sprejema večje tveganje vstopa na trg v napačnem trenutku (npr. tik pred večjim padcem tečajev vrednostnih papirjev).

Družbe za upravljanje nudijo vlagateljem v vzajemne sklade privlačne varčevalne načrte, s pomočjo katerih jim omogočajo postopno varčevanje z manjšimi zneski ob nižjih vstopnih provizijah, kot nagrado za zvestobo. Ob zaključku varčevanja pa omogočajo poleg enkratnega tudi postopno izplačilo. Vlagatelju tako omogočajo, da na takšen način zmanjšujejo tveganje, ki je povezano z enkratnim "vstopom na trg" ali "izstopom s trga" v napačnem trenutku. Varčevanje v varčevalnih načrtih je primerno predvsem za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, kot sta dodatna renta ob upokojitvi, šolnina za otroka, itd.

Prednost za vlagatelja pri pristopu k varčevanlemu načrtu sklada so nižji vstopni stroški vplačil, ki jih DZU zaračuna v naprej za celotno obdobje varčevanja ob prvem vplačilu v sklad in se znižujejo glede na višino vloženega zneska in dobo vplačevanja. Tak način vplačevanja nas zavezuje, da izbrani letni znesek dogovorjeno dobo redno vplačujemo v izbrani vzajemni sklad. Ta zaveza za vplačevanje nam po eni strani pomaga pri ohranjanju samodiscipline in nam prinaša pozitivne učink metode povprečnega stroška, po drugi strani pa v primeru prenehanja vplačevanja ta vnaprej plačani znesek provizij izgubimo.

Če ste se odločili, da boste redno vplačevali določeni znesek ,se vam vsekakor splača izbrati varčevalni načrt, saj bodo tako vaši vstopni stroški nižji. Če niste popolnoma prepričani, da vam bo vaše finančno stanje omogočalo redno vplačevanje (glede na izbrani načrt), se vam izbira varčevalnega ne obrestuje. Kajti v primeru nekaj izpuščenih vplačil bodo stroški za vas višji, saj so vstopni stroški preračunani na dogovorjeno obdobje in višino obročnih vplačil.

Vlagatelj sklene varčevalni načrt s podpisom pristopne izjave za izbrani podsklad. V pristopni izjavi navede višino obroka, predvideno obdobje vplačevanja in dobo varčevanja v letih. Obdobje varčevanja v varčevalnem načrtu je ponavadi omejeno na najmanj dve leti. Najpogosteje se vlagatelji odločajo za mesečno vplačevanje obrokov, možna pa so tudi četrtletna, polletna in letna vplačila. Mesečna vplačila so navzdol omejena, navzgor pa višina obroka ni omejena. Najenostavneje je obroke vplačevati s pomočjo trajnika na banki ali s pooblastilom delodajalcu, ki dogovorjeni znesek odtegne od plače in nakaže v podsklad. Natančno opredelitev pogojev varčevalnega načrta si vlagatelj lahko prebere v izvlečkih prospektov podskladov oziroma prospektu krovnega sklada.

Ključne informacije o vzejemnih skladih in vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov si lahko vsak dan preberete na naši spletni strani www.vzajemci.com.

Vlagatelj ima možnost zastaviti točke, na podlagi katerih lahko pridobi kredit, če je to v skladu s poslovno politiko posamezne poslovne banke. Pred sklenitvijo kredita lahko vlagatelj s strani družbe za upravljanje pridobi potrdilo o imetništvu enot premoženja.

Če banka tak zavarovalni instrument sprejme, posreduje družbi za upravljanje kreditno pogodbo, pogodbo o zastavi terjatev in nalog za vpis zastavne pravice. Tako zastavljene enote premoženja vlagatelj ne more izplačevati dokler banka ne zahteva preklica zastave.