Osnovna vprašanja o vzajemnih skladih

Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji.

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov - vlagateljev. Z vloženimi sredstvi kupite investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk (enot premoženja) vzajemnega sklada. Kupone lahko kadarkoli prodate vzajemnemu skladu nazaj in tako svoje prihranke dvignete.

Z vloženimi sredstvi v vzajemnem skladu strokovno upravlja družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU), ki zaposljuje strokovnjake, ki se ukvarjajo izključno s tem, kako s pravočasnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev povečati premoženje sklada. DZU z razpršitvijo sredstev vzajemnega sklada v različne vrednostne papirje poveča varnost naložbe.

Vzajemni sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vložili svoj denar. Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enote, ki jih imenujemo tudi točke vzajemnega sklada. Točke predstavljajo pasivo vzajemnega sklada in vsebujejo sorazmerne deleže naložb, ki sestavljajo portfelj vzajemnega sklada. Denar vlagatelja je v enakih deležih razpršen v vrednostne papirje, kot je razpršena celotna naložbena struktura vzajemnega sklada.

Razlika med vzajemnim skladom in kotirajočim vzajemnim skladom je v tem, kje lahko vlagatelj kupuje in prodaja enote vzajemnega sklada. Enote kotirajočega vzajemnega sklada (kakršna sta npr. Infond Global in MP - Eurostock) kotirajo na borzi. Tako lahko vlagatelj izbira, ali bo enote kupoval ali prodajal na borzi (na sekundarnem trgu )ali pri družbi za upravljanje (na primarnem trgu).

Na sekundarnem trgu oz borzi vlagatelj kupuje oz. prodaja enote kotirajočega sklada po trenutni tržni vrednosti, ki se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje na trgu. Če pa se vlagatelj odloči kupovati oz. prodajati na primernem trgu pri družbi za upravljanje, se transakcija obračuna po vrednosti enote premoženja naslednjega obračunskega dne od bodisi prejema nakazila na račun sklada oz. prejema zahteve za izplačilo. V vsakem primeru pa mora vlagatelj predložiti svojo številko trgovalnega računa pri eni borznoposredniških hiš.

Vzajemni skladi absolutnega donosa se ne primerjajo s klasičnimi vzajemnimi skladi ali trgom, temveč zasledujejo fiksno postavljen naložbeni cilj (npr. donosnost 8 % letno), ki si ga zastavijo neodvisno od razmer na finančnih trgih, borznih trendih ali konkurence. V svetu so relativna novost, čeprav je koncept absolutne donosnosti že dolgo poznan med hedge skladi. Ponavadi je naložbena strategija vzajemnega sklada ki zasleduje absolutni donos razporejena tako da je večina denarja naložena v varne naložbe kot so obveznice, bančni depoziti ali drugi instrumenti denarnega trga. Pri zasledovanju naložbenih ciljev uporabljajo kratke in dolge pozicije, terminske pogodbe, opcije, derivativi, arbitražo, zadolževanje, ter naložbe v nekonvencionalne premoženjske kategorije.

Pasivno upravljani vzajemni skladi so sklad katerih temeljni naložbeni cilj je sledenje sestavi določenega reprezentativnega indeksa, kot so npr. SBI20, DAX, S&P500. Naložbena struktura pasivna upravljanega vzajemnega sklada se praviloma ne spreminja pogosto in vsebuje takšen portfelj delnic, ki kar najbolje odseva donosnost trga kateremu sledi. Upravljalvec takšnega sklada ne poskuša presojati, katera podjetja bodo v prihodnjem obdobju najbolj donosna, temveč s skladom zgolj sledi donosnosti izbranega indeksa. To lahko doseže na dva načina. V kolikor je indeks sestavljen iz razmeroma malo delnic, preprosto kupi vse delnice, ki sestavljajo indeks, v ustreznem razmerju. Če pa je delnic v indeksu več sto ali več tisoč, lahko kupi manjše število delnic, ki statistično dovolj dobro predstavljajo indeks.

Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov različnih naložbenih politik, ki so oblikovani kot ločeno premoženje. Krovni sklad ni pravna oseba in predstavlja premoženje, ki ga upravlja družba za upravljanje v skladu z načeli razpršitve tveganj v izključnem interesu imetnikov investicijskih kuponov podskladov. S 1.1.2009 so pričeli z delovanjem krovni skladi, ki omogočajo veliko ugodnosti za nove in obstoječe vlagatelje. Seznam družb za upravljanje, ki so pridobile dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za oblikovanje krovnih skladov iz obstoječih vzajemnih skladov najdete na spletni strani FURSa.

Glavna prednost krovnih skladov je odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar v praksi pomeni, da v primeru prehajanja vlagateljev iz enega podsklada v drugega, v okviru istega krovnega sklada, odloži davčna obveznost iz naslova davka na kapitalski dobiček. Do sprejetja nove zakonodaje in ustanovitve krovnega sklada, se je vsak prenos med skladi znotraj družbe za upravljanje štel kot obdavčljiva prodaja. Davek na kapitalski dobiček se po novem plača le ob končni prodaji enot premoženja podsklada.

Podsklad krovnega sklada je ločeno premoženje v lasti imetnikov investicijskih kuponov podsklada (vlagateljev) vloženo v različne oblike finančnih naložb in razdeljeno na enake dele - enote premoženja, katerih vrednost je na zahtevo vlagatelja izplačljiva iz tega premoženja. Podsklade krovnega sklada upravlja družba za upravljanje po načelu razpršitve tveganj v izključnem interesu imetnikov investicijskih kuponov podskladov. Podskladi krovnega sklada se med seboj razlikujejo glede na naložbeno politiko oziroma v katere vrste vrednostnih papirjev nalagajo svoja sredstva.

Investicijski kupon je lastniški vrednostni papir, ki ga izda in hrani družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU) v obliki potrdila o lastništvu enot premoženja podsklada. Glasi se na eno ali več enakih enot premoženja podsklada, na katere je razdeljeno čisto premoženje podsklada.

Investicijski sklad je podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb ter njihovo nalaganje v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj. V skladu z ZISDU-1 se lahko investicijski sklad v Republiki Sloveniji oblikuje kot vzajemni sklad (odprt investicijski sklad), podsklad ali kot investicijska družba (zaprt investicijski sklad).

Družba za upravljanje v okviru evidence imetnikov investicijskih kuponov podsklada vodi investicijske račune posameznega imetnika po posamezni pristopni izjavi k pravilom upravljanja krovnega sklada za posamezen podsklad. Vlagatelj ob vsakem vplačilu in izplačilu prejme obračun oziroma potrdilo o hrambi investicijskih kuponov.

Čista vrednost sredstev (ČVS) podsklada na določen dan je vrednost podsklada, zmanjšana za obveznosti podsklada oziroma zmnožek enote premoženja (VEP) in števila enot premoženja podsklada.

Z drugimi besedami je seštevek tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih naložb, v katerih ima vzajemni sklad naložena sredstva, zmanjšana za obveznosti sklada.
 

Čas objave dnevne vrednosti točke je odvisen predvsem od delovnega procesa v posameznih družbah za upravljanje (ali skrbniških bankah), kjer točko izračunavajo (oziroma verificirajo). Da lahko vrednost točke izračunajo, je potrebno računalniško obdelati vse vrednosti vrednostnih papirjev v portfelju sklada, ki so se zgodile od zadnjega izračuna točke (vse borzne in izvenborzne posle tekočega delovnega dne). Te podatke prejmejo od borznih hiš, s katerimi sodelujejo. Vsi ti časovni zamiki prispevajo k dolžini trajanja obdelav ob izračunu. Zato so obdelave aktivnejših skladov in skladov z večjim deležem tujih naložb dolgotrajnejše, kar posledično pomeni kasnejši čas objave. Kdaj DZU objavi točko vašega izbranega sklada najdete v "factsheetu sklada" s klikom na sklad v tečajnici skladov.

Družba za upravljanje je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in je pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
Njena edina dejavnost je ustanavljanje in vodenje investicijskih skladov (kamor spadajo investicijske družbe in vzajemni skladi), ki so ločeni od njenega premoženja. Družba za upravljanje lahko upravlja enega ali več vzajemnih skladov ali investicijskih družb v skladu s pravili upravljanja vzajemnega sklada, v katerih določi investicijsko politiko, višino provizij in druga vprašanja, ki so pomembna za upravljanje s premoženjem sklada.

Investicijska družba je delniška družba, opredeljena kot zaprti investicijski sklad. To pomeni, da ima ob ustanovitvi določen osnovni kapital in število delnic. Delnice je mogoče ob ustanovitvi sklada oziroma ob emisiji delnic kupiti na primarnem trgu, kasneje pa se z njimi trguje na borzi vrednostnih papirjev.

Investicijska družba ima v statutu navedeno naložbeno politiko, ki opredeljuje, kakšni vrednostni papirji v kakšnih razponih deležev lahko sestavljajo portfelj sklada.

Tečaji delnic investicijskih družb se dnevno spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje na trgu. Zaradi visoke razpršenosti portfelja - v vsaki investicijski družbi je tudi več deset vrednostnih papirjev, je tveganost portfelja nižja kot naložba v posamezni vrednostni papir. Tržna vrednost delnice je lahko višja ali nižja od knjigovodske vrednosti družbe. Potencialno lahko nosijo višji donos kot odprte investicijske družbe (torej vzajemni skladi), vendar seveda ob višjem tveganju zaradi izpostavljenosti nihanju tržne cene glede na knjigovodsko vrednost.