V Sloveniji trenutno poznamo več vrst vzajemnih skladov glede na naložbeno politiko. To so obvezniški, delniški, mešani vzajemni skladi, skladi denarnega trga, skladi absolutnega donosa, skladi skladov, pasivno upravljani skladi, itd... ki se razlikujejo glede na tveganje in pričakovano donosnost. V osnovi so skladi, ki imajo več delniških naložb priporočljivi za tiste, ki jim je najpomembnejši donos in jih nihanja vrednosti premoženja ne motijo. Medtem ko so obvezniški vzajemni skladi primerni za vlagatelje, ki jim je pomembna stabilna in umirjena rast premoženja, brez večjih nihanj. Pri uravnoteženih vzajemnih skladih se sredstva investirajo tako v delnice kot obveznice, zato so ti skladi priporočljivi za vlagatelje, ki ne želijo prevelikih nihanj vrednosti premoženja, vendar želijo realizirati višje donose, kot jih prinašajo obvezniški vzajemni skladi.

Številko skladov: 1
Odstrani vse