Prednosti investiranja v vzajemne sklade

  • Manjše tveganje za vlagatelja - Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in znižuje tveganje celotne naložbe.
  • Nižji stroški trgovanja - Upravitelji vzajemnih skladov lahko premoženje vlagateljev razpršijo med večje število različnih vrednostnih papirjev z nižjimi stroški, kot to lahko stori večina vlagateljev. S tem se doseže visoko razpršitev premoženja s precej nižjimi stroški, kot bi to storil povprečni vlagatelj razen, če ne gre za vlagatelja, ki v vrednostne papirje že na samem začetku razporedi veliko vsoto premoženja.
  • Strokovno upravljanje - Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, ker to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki. Premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji z zaledjem v delu borznih analitikov, ki s ciljem doseganja nadpovprečne uspešnosti vzajemnega sklada nenehno raziskujejo dogajanja tako na borzah in finančnih trgih nasploh, kot tudi v gospodarstvih, gospodarskih panogah in gospodarskih družbah. Upravitelji premoženja poskrbijo tudi, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja, premoženje pa vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.
  • Visoka likvidnost sredstev - Ker sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, jih lahko vlagatelji na njihovo željo kadarkoli dvignejo in hitro pretopijo v denarna sredstva. To je še posebej pomembno tedaj, ko vlagatelji sredstva hitro potrebujejo v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. DZU mora denar nakazati na račun vlagatelja najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka za izplačilo.
  • Prihranek časa - Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelji prihranijo čas, ki bi ga porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnost tako prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.
  • Preprostost varčevanja - Varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih razmeroma preprosto, saj vlagatelju ni treba storiti drugega, kot da izbere ustrezen vzajemni sklad, izpolni, podpiše in izroči pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Za vse drugo poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravitelj.
  • Davčne ugodnosti - Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je uvedba krovnega sklada, ki je vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Odlog davčne obveznosti, ki ga omogoča varčevanje v krovnem skladu tako predstavlja pomembno prednost varčevanja v vzajemnih skladih v primerjavi z varčevanjem v samostojnih vzajemnih skladih, kot tudi v primerjavi z neposrednimi nakupi drugih vrednostnih papirjev.
  • Regulativa in nadzor - Področje vzajemnih skladov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3). Nadzor nad poslovanjem vzajemnih skladov in družb za upravljanje izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Obvezne so tudi letne revizije vzajemnih skladov in DZU-ja s strani neodvisnih revizijskih družb, ki jih mora DZU skupaj z pravili upravljanja in prospekti skladov, ki vsebujejo "splošne pogoje poslovanja" dati v vpogled vsem vlagateljem. Pomembno je poudariti, da je premoženje vzajemnega sklada popolnoma ločeno od premoženja DZU-ja (bančni računi, računi vrednostnih papirjev, materializirani vrednostni papirji). DZU s skladom samo upravlja. V primeru nepravilnosti pri opravljanju dejavnosti upravljanja skladov, se lahko družbi vzajemni sklad odvzame in prenese na novega upravljavca ali pa se sklad likvidira (unovči naložbe sklada) in izkupiček razdeli med vlagatelje.
  • Visoka dostopnost - Varčevanje v vzajemnih skladih je dostopno pravnim, fizičnim in mladoletnim osebam. Najmanjše možno vplačilo je za vsak sklad posebej določeno. Ponavadi je višina minimalnega vplačila vrednost enote premoženja povečana za vstopno provizijo. Pomembno je, da so vsi vlagatelji med seboj enakopravni ne glede na višino vplačanega zneska, saj je njihov donos neodvisen od višine vloge (za razliko od npr. vezanih vlog pri bankah, kjer večji zneski dosegajo boljše obresti). Zato je vzajemni sklad posebej primeren za obročno vplačevanje relativno nizkih zneskov. Vlagatelji lahko varčujejo po svojih zmožnostih.
  • Visoka preglednost poslovanja - Vrednosti točk vzajemnih skladov so dnevno objavljene v tečajnici, ki jo najdete tako na spletnem mestu vzajemci.com kot dnevnem časopisju z veliko naklado (Delo, Dnevnik, Večer, Finance) ter na spletnih straneh DZU. V vsakem trenutku lahko izveste, koliko je vredno vaše premoženje. Število točk, ki jih imate v posameznem vzajemnem skladu enostavno pomnožite z vrednostjo točke vzajemnega sklada (VEP), v katerega ste naložili svoja sredstva. Poleg tega mora DZU vsakega 15. v mesecu objaviti poročilo za posamezni podsklad krovnega sklada iz katerega je razvidna naložbena struktura sklada za pretekli mesec.
  • Varovanje osebnih podatkov - Ena od manj prijetnih lastnosti investiranja v delnice v Sloveniji je, da je delniška knjiga javna in jo lahko vsakdo tudi kupi. V njej je razvidno, koliko delnic nekega podjetja ima v lasti posamezna oseba, kar je za marsikaterega lastnika delnic velika slabost trenutne slovenske ureditve. V nasprotju z zgoraj opisano situacijo, ki velja za lastništvo delnic, je pri vzajemnih skladih varovanje podatkov veliko boljše in se torej seznama imetnikov ne da kupiti.
Številko skladov: 1
Odstrani vse