Kakšno je tveganje in donosi vzajemnih skladov

TVEGANJE: Tveganje pomeni verjetnost, da bo dejanska donosnost vzajemnega sklada odstopala od njene pričakovane donosnosti. Običajno se tveganost vzajemnega sklada meri s standardnim odklonom, ki kaže odstopanje vrednosti točke sklada od njenega povprečja. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno. Dejavniki, ki pozitivno vplivajo na zmanjševanje tveganja naložbe so:

  1. Dolgoročno obdobje varčevanja – daljši časovni horizont pomeni manjšo občutljivost na dnevna nihanja naložbe in s tem znižuje tveganje naložbe,
  2. Visoka razpršitev premoženja – večja razpršitev premoženja med različne podsklade zmanjšuje tveganje celotnega portfelja,
  3. Nizka korelacija med vzajemnimi skladi – manjša kot je korelacija med naložbami manjše tveganje nosi vlagatelj.

Pri vlaganju v vzajemne sklade se srečujemo z različnimi vrstami tveganja:

  • Tržno tveganje - Tržna vrednost vrednostnih papirjev niha. Nekaterih bolj, drugih manj. Zagotovil, da bomo dosegli pričakovani donos, največkrat ni. Paziti je treba tudi na likvidnost, saj ni zagotovil, da bomo vrednostni papir lahko prodali (vsaj ne po ceni, ki smo si jo zamislili). Večino težav v zvezi s tem, da zagotovljenega donosa največkrat ni, odpravimo že s tem, da to razumemo in upoštevamo pred nakupi. Problem likvidnosti trga najpreprosteje rešimo tako, da kupujemo vrednostne papirje, s katerimi se opravi dovolj prometa, da ne bomo imeli težav izstopiti, če bo treba (torej vsaj nekajkrat večji dnevni promet, kot je naša pozicija).
  • Poslovno tveganje - Spremenjeni pogoji poslovanja, kot so spremembe cene surovin (storitev), prihod novih konkurentov, napake v vodenju, spremembe splošnih gospodarskih razmer..., lahko bistveno vplivajo na poslovanje podjetja. Ob težavah podjetje morda ne bo zmožno izplačati obresti ali dividend. Na ravni podjetja lahko poslovna tveganja ublažimo z razpršitvijo naložb na več podjetij in panog. Na ravni celotnega gospodarstva pa je dobrodošla še dodatna razpršitev na več trgov različnih držav ter z različnimi naložbami (delnice, obveznice, žlahtne kovine, hedge skladi ...).
  • Obrestno tveganje - Na tečaje vrednostnih papirjev, še posebej dolžniških (obveznice, zakladne menice ...), močno vpliva raven ali pričakovanje spremembe obrestnih mer. Dvig ali pričakovanje dviga obrestnih mer praviloma pomeni znižanje tečajev obveznic ter zaostrene razmere poslovanja podjetij in obrnjeno. Čeprav obstajajo izvedeni finančni instrumenti, s katerimi lahko zavarujemo obrestna nihanja, jih individualni vlagatelji redko uporabljajo. Pri teh vrstah tveganj še najbolj pomaga razumevanje problematike in upoštevanje tega pri investicijskih odločitvah.
  • Inflacijsko tveganje - Zaradi padca kupne moči denarja moramo pri investicijskih odločitvah upoštevati inflacijo. Naložba v vrednostne papirje (tako kot vsaka druga) lahko kljub nominalno pozitivnemu donosu prinese realno izgubo, če se je kupna moč denarja v tem obdobju zmanjšala. Pri inflacijskem tveganju največ tvegamo, če sprejmemo premalo tveganja. Obrestne mere za varne vloge na vpogled (včasih tudi za kratkoročne depozite) pač ne pokrijejo inflacije. Potrebno je poseči po instrumentih, ki za določeno stopnjo (lahko tudi zelo majhnega) tveganja prinašajo možnost višjih donosov.
  • Valutno tveganje - Kupovanje vrednostnih papirjev, nominiranih v tujih valutah, prinese poleg vseh drugih tveganj še tveganje valutnih nihanj. Padec vrednosti dolarja nam denimo lahko pokvari borzne dobičke v dolarskih delnicah. Večjim valutnim tveganjem se lahko izognemo z izbiro trga, kjer delnice kotirajo v valuti, ki ne niha veliko glede na euro. Pri trgih, kjer valuta veliko niha glede na euro, pa se lahko zavarujemo z izvedenimi finančnimi instrumenti - finančnimi derivativi (opcije in terminske pogodbe).
  • Izredni dogodki - Dogodki, na katere ne moremo vplivati, lahko močno vplivajo na tečaje vrednostnih papirjev. Gre za politične in družbene pretrese, naravne nesreče, terorizem ... Izredni dogodki so največkrat precej nepredvidljivi, tako da je edina prava rešitev za ublažitev teh tveganj izogibanje trgom, kjer so možnosti za izredne dogodke večje, ter razpršitev na različne trge in vrste naložb.
  • Računovodski škandali - Kaj imajo skupnega Enron, WorldCom in Parmalat? Vsa podjetja so ali so bila vpletena v računovodske škandale. Vse daljši je seznam podjetij, ki so s "friziranjem" računovodskih izkazov oškodovala delničarje in posojilodajalce. Računovodski škandali se pojavljajo tako nenapovedano in v tako različnih podjetij, da je nemogoče predvideti, kje nas čaka naslednji. Edina prava ublažitev tveganja je zopet razpršitev naložb.
  • Ostala tveganja – Med ostala tveganja uvrščamo:
    • Izpolnitveno tveganje, ki je tveganje, da se neka transakcija znotraj sistema transferja ne izvede kot pričakovano, ker nasprotna stranka ne plača ali dobavi pravočasno;
    • Tveganje skrbništva je tveganje izgube deponiranih sredstev, zaradi nelikvidnosti, malomarnosti ali goljufivega dejanja skrbniške bank ali njenega podizvajalca;
    • Tveganja, ki so posledica koncentracije na določene naložbe ali trge; - Tveganje glede uspešnosti ter informacija o tem, ali obstajajo garancije tretjih oseb in ali so take garancije omejene, informacija o zmogljivosti morebitnega garanta;
    • Tveganje nefleksibilnosti, ki je posledica tako produkta samega kot tudi omejitev pri prehodu v druge investicijske sklade;
    • Tveganja glede kapitala investicijskega sklada;
    • Tveganje sprememb drugih okvirnih pogojev, kot med drugim davčnih predpisov.

DONOS: Kakšen donos lahko vlagatelj pričakuje pri varčevanju v vzajemnih skladih ne ve nihče. Govorimo lahko le o preteklih donosih, ki pa niso garancija za prihodnost. Bodoči donosi so odvisni od mnogih dejavnikov kot npr.: splošna gospodarska gibanja v prihodnosti, naložbene strukture vzajemnega sklada, doba varčevanja, sposobnost upravljavca, sreča pri izbiri vzajemnega sklada itd. Dolgoročni povprečni letni donosi vzajemnih skladov v svetu se gibljejo med 6 in 15 %, kar jih po donosu uvršča ob bok nepremičninam in delnicam. Zaradi svojega dolgoročnega stabilnega donosa, likvidnosti in nizkih stroškov poslovanja so vzajemni skladi ena izmed najprimernejših naložb za dolgoročno varčevanje (npr. za rento). Zaradi varnosti in donosa je smiselno izbrati več različnih vzajemnih skladov.

Številko skladov: 1
Odstrani vse