Pikovnik: »Tudi v računovodstvu je prostor za inovacije«

Pikovnik: »Tudi v računovodstvu je prostor za inovacije«

Kriza je prizadela tudi računovodski sektor, vendar ne močno, saj ga podjetja potrebujejo tudi v času krize, je povedal predsednik uprave računovodske hiše Unija Miran Pikovnik. Prepričan je, da je tudi v računovodstvu prostor za inovacije.

Kako se aktualne gospodarske razmere kažejo na področju računovodskih storitev? V kakšnih oblikah zaznavate krizo pri vašem poslovanju?

Kriza se pozna pri številu dokumentov in zaposlenih, ker opravljene storitve zaračunavamo na podlagi obdelanih dokumentov, izplačanih plač in podobno. Tukaj se padec zagotovo pozna. Sicer pa se tej dejavnosti ne moremo izogniti. Ne glede na to, v kakšnem stanju so podjetja, potrebujejo računovodstvo, zato večjih odstopanj ne zaznavamo. Beležimo podobno rast kot v zadnjih petih letih.

V katerih sektorjih so bile težave po vaših podatkih največje? V katerih se razmere izboljšujejo?

Težave so bile največje v sektorjih, povezanih z nepremičninami. To so bili res visoki padci. Prihodki so se zmanjšali tudi do 80, 90 odstotkov. Padec so zabeležili tudi prodajalci rabljenih avtomobilov. Po drugi strani pa se vsaj v zadnjem letu precej krepi prav avtomobilska industrija in je že presegla številke iz najboljših časov. Najhuje je kriza torej prizadela nepremičninski sektor.

Kdaj bi se lahko ta sektor znova postavil na neko solidno raven?

To je težko napovedati, zagotovo se to ne bo zgodilo čez noč. Verjetno bodo potrebna leta.

Kako pa je sicer razvita slovenska panoga računovodskih storitev in kakšna prihodnost se ji obeta? Po katerih storitvah je največ povpraševanja?

Računovodska panoga v Sloveniji je zelo razdrobljena, saj imamo več kot 4400 računovodskih servisov. Mi smo med največjimi, vendar ne dosegamo niti odstotka tržnega deleža. Tukaj se vidi razdrobljenost trga, ki je prav gotovo tudi posledica neurejenosti dejavnosti. Računovodski servis lahko v Sloveniji odpre vsak, brez kakršnih koli pogojev, problem pa je v tem, da podjetniki niso sposobni preverjati kakovosti računovodskih servisov, ker nimajo ustreznih znanj.

Tako se večina še vedno odloča na podlagi nižje cene, ki pa dolgoročno vsekakor ne more biti recept za uspeh ne podjetnika in ne računovodskega servisa. Podjetniki s tem ne dobijo pravih nasvetov, marsikateri podjetnik je že moral zapreti svoje podjetje zaradi slabega računovodstva. Zato smo že pred skoraj petimi leti na Zbornici računovodskih servisov pripravili prvi osnutek zakona o računovodski dejavnosti, s katerim bi predpisali obvezni strokovni izpit in redno izobraževanje računovodskih servisov v Sloveniji, vendar žal na ministrstvu za gospodarstvo nikakor ne dobimo želene podpore za nadaljevanje postopkov.

Sicer sem mnenja, da bo večina malih servisov kot popoldanskih obrti sčasoma izginila. Tehnologija namreč napreduje in bo nadomestila tista fizična opravila v računovodstvu, za katere ne potrebuješ znanja – na primer knjiženje in zlaganje dokumentov. Mislim, da bomo v računovodskih servisih čez nekaj let počeli precej drugačne stvari, kot jih počnemo danes.

Danes je še vedno poudarek na knjiženju, na vnosu dokumentov, na nezahtevnih opravilih v računovodstvu. Tehnologija bo njihov obseg zmanjšala. To se seveda ne bo zgodilo v enem letu, dolgoročno pa zagotovo. Mislim, da bo računovodska dejavnost postala vse bolj svetovalna dejavnost, medtem ko bo beleženje podatkov in vse, kar je potrebno za poročanje državi, bolj ali manj slonelo na tehnologiji.

Približno 92 odstotkov podjetij je danes malih podjetij z nekaj zaposlenimi, za katere je računovodstvo nujno zlo, ki ga potrebujejo zaradi države. Večjim podjetjem z nekaj sto zaposlenimi pa je to ena od osnovnih funkcij, brez računovodstva in informacij iz računovodstva ne morejo preživeti. Oboje je računovodstvo, vendar gre z vidika uporabnika za popolnoma drugačne zahteve.

Kako pa je vaše podjetje prestalo krizo? Kakšni so poslovni rezultati lanskega leta?

Mi smo med srečnimi, beležimo namreč stabilnost rast. Ta bi bila sicer verjetno višja, če ne bi bilo krize. Število strank smo obdržali, vendar so pri teh strankah naši prihodki upadli za deset, 15 odstotkov. Obseg dokumentacije je bil toliko manjši, ker so oni toliko manj delali. Skupna rast prihodkov in dobička je kljub temu približno desetodstotna. Prihodki so presegli 2,2 milijona evrov, dobiček pa znaša 145.647 evrov.

Kakšne rezultate pričakujete letos?

Zaenkrat ni znakov, da bi bilo poslovanje slabše. Če primerjamo prvo četrtletje letošnjega leta in leta 2010, je morda znova nekaj manj povpraševanja, ni pa še nič alarmantnega. Rast pričakujemo predvsem v Srbiji. Tam bi morali prihodke precej povečati.

Na katerih trgih ste še prisotni?

Prisotni smo na srbskem in hrvaškem trgu. Na Hrvaškem smo prisotni šele od decembra lani, v Srbiji pa od decembra 2009. Letos se bomo osredotočili predvsem na Srbijo. Za vse tri države zdaj postavljamo centralno infrastrukturo. Glavna prednost je, da imamo v Ljubljani vse podatke in dokumente o podjetjih. Za podjetja, tudi hrvaška in srbska, poročila pripravljamo na sedežu družbe v Brezovici pri Ljubljani. Lokalna računovodstva skrbijo samo za lokalno zakonodajo, za to, da vse poteka v skladu z lokalno zakonodajo.

Načrtujete širitev še na kakšne druge trge?

V načrtu smo imeli širitev na celotno Adriatic regijo oz. vsaj države nekdanje Jugoslavije, vendar smo načrte zaradi krize malo upočasnili. Je pa Srbija zagotovo najbolj zanimiva. Njen trg je velik, poleg tega so davčne obremenitve tako lastnikov kot podjetij in zaposlenih zelo prijazne.

S katerimi težavami se soočate pri vstopu na omenjene trge?

Vstop na srbski trg ni tako zapleten. Srbi nas cenijo že zgodovinsko, kamor koli prideš, te pričakajo z odprtimi rokami. Na Hrvaškem je zgodba drugačna, je pa trg še vedno močen. Računovodstvo na Hrvaškem je bolj podobno slovenskemu, v Srbiji pa je še vedno tako, kot je bilo v Sloveniji pred desetimi leti. Pri tem ne gre toliko za tehnološki vidik temveč kulturo. Kultura je druga, predvsem v poslu. Če nekomu nekaj naročiš, ne moreš biti prepričan, da bo to res storil pravočasno. Temu se moraš prilagoditi. Ob vstopu na srbski trg potrebuješ tudi več časa, da urediš vse potrebne formalnosti, medtem ko lahko na Hrvaškem vse urediš pri notarju v precej krajšem času. Razlika je kar velika. Tudi pri davčnih službah, kjer primanjkuje vsebinskega znanja. Se pa davčnih inšpekcij bistveno bolj bojijo, so tudi pogostejše kot v Sloveniji.

V pomoč našim podjetjem, ki bi želeli poslovati tudi v Srbiji, bomo še v tem mesecu pričeli z akcijo “StartBIS – Start bussines in Serbia”, v kateri bomo slovenskim podjetjem ponudili odprtje in celotno administrativno vodenje podjetja v Srbiji (zagotovimo sedež podjetja, telefonsko centralo, digitaliziramo vso njihovo pošto in jo posredujemo na njihov elektronski naslov, vse dokumente varno shranjujemo v e-obliki, imajo možnost souporabe naše konferenčne sobe in seveda celotno računovodstvo z mesečnimi poročili o poslovanju), ob tem pa njihov strošek ne bo presegal 275 evrov na mesec. Mislim, da je to res majhen vložek za prodor na tuji trg in obenem odlična rešitev, kako se izogniti prvim pastem pri poslovanju na srbskem trgu.

Februarja ste predstavili tako imenovano mobilno spletno pisarno MOX. Za kakšno inovacijo gre?

Gre za prvo takšno storitev, ki podjetniku v celoti omogoča brezpapirno poslovanje. Podjetnik preusmeri svojo pošto na našega podizvajalca, v naš center, kjer se pošta skenira, podjetnik pa jo preveri na tabličnem računalniku ipad. Ko od dobavitelja prejme račun, poleg dobi tudi sliko dokumenta oz. osnovne vsebinske podatke o računu, tako da ga samo potrdi. MOX preveri zakonsko skladnost računa in če je vse v redu, se plačilni nalog posreduje v njegovo spletno banko, kjer ga podjetnik dokončno plača.

Podjetnik prek MOX-a vodi tudi potne naloge in izdaja račune. Podjetnik pripravi račun, ga posreduje v računovodstvo, slednje preveri, če je račun skladen z zakonodajo, nato pa ga MOX posreduje kupcu. Če je možno, ga pošlje v elektronski obliki, sicer pa v tiskani. Podjetnik ne hodi na pošto, ne pošilja pošte, nima papirjev, ne tiska računa – vse opravlja prek ipada.

Podjetnik ima vse podatke na enem mestu. Ima tudi arhiv. Vsak dan dobi poročilo o tem, kdo mu dolguje denar, komu on dolguje denar ter kakšno je stanje na njegovih bančnih računih. To so po naši presoji tri najpomembnejše stvari, ki jih mora podjetnik vedeti vsak dan. Mesečno v spletno pisarno dobiva tudi poročila o poslovanju.

Komu je storitev namenjena? Samo malim podjetjem?

Zaenkrat samo malim podjetjem. Ideja je, da storitev uporabljajo tisti, ki jim je to nujno zlo. Tudi mala podjetja morajo seveda pripraviti poročila, vendar to niso zapletena poročila o proizvodnji in podobno.

Kdo vam je to inovacijo pomagal razviti? Koliko sredstev ste že vložili v njen razvoj?

Razvili smo jo v konzorciju treh podjetij. Poleg Unije sta vanj vključeni še podjetji Marg in Adacta, konzorciju pa je pridruženo še podjetje Avtenta.si. Marg je pristojen za vse, kar je povezano z dokumenti, Adacta je priskrbela računovodsko aplikacijo podjetja Microsoft, prek katere se vodi računovodstvo, Avtenta pa zagotavlja računalniško infrastrukturo.

Doslej smo v projekt vložili že približno 500.000 evrov, v nadaljnjih treh letih pa bo potrebnih še do 1,5 milijona evrov. V konzorcijski pogodbi je predvideno, koliko morajo partnerji še vložiti v razvoj aplikacije. Uporabniška aplikacija se bo namreč še razvijala. Ideja MOX-a je poenostaviti poslovanje za mala podjetja, je pa to ideja, ki velja po celem svetu. MOX ni namenjen izključno Sloveniji, ideja je povsod enaka.

Kakšni pa so prvi odzivi uporabnikov?

Povpraševanje je kar veliko, opažamo pa, da podjetja še vedno težko zamenjajo računovodstvo. To je zadeva, ki je ne menjaš čez noč ali vsak mesec. Pogovori so, interes je, svetovalci hodijo po terenu. Do podpisa pogodb sicer ne pride takoj, posamezniki si vzamejo čas za razmislek, načeloma pa stvari tečejo po načrtih, ki smo si jih zadali. Teče tudi precej močna reklama in čakamo, kakšen bo njen učinek.

Kako pa je poskrbljeno za zaščito spletne pisarne, je ta varna?

Sam dokumentarni arhiv, ki je v ozadju, ima vso podporo oziroma vse certifikate, ki so potrebni za pridobitev licence arhiva. To je zelo zapleteno in ne predstavljam si, da bi bila papirnata oblika zavarovana tako, kot je tu elektronska. Papir je v praksi precej bolj nezaščiten. Denarni tok, torej plačevanje računov, pa teče prek bančnih aplikacij.

Ob predstavitvi MOX-a ste dejali, da ste na svojem področju nekakšni inovatorji. Je torej tudi v računovodstvu prostor za inovacije?

Zagotovo. Ravno brezpapirno poslovanje je po mojem mnenju ena največ inovacij, ki so se zgodile v računovodstvu po tem, ko so bili pred 20 leti pripravljeni prvi računovodski programi. To je bila velika prelomnica v računovodstvu, naslednja velika prelomnica pa je brezpapirno poslovanje. Predvsem večja podjetja, ki imajo zdaj lastno računovodstvo, niso imela zunanjega računovodstva iz enostavnega razloga – potrebovali so dnevne informacije. Večja podjetja potrebujejo dnevne informacije o tem, kaj morajo plačati, kdo jim mora kaj plačati. Če hočeš računovodstvo voditi dnevno, moraš imeti knjigovodstvo pri sebi. Z brezpapirnim poslovanjem smo sposobni računovodstvo voditi dnevno. Verjamem, da to funkcijo opravljamo ceneje in veliko bolje. Podjetja, ki imajo lastno računovodstvo, nimajo nujno svojega davčnega svetovalca, revizorja, nekoga, ki obračunava samo plače. Ima eno osebo, ki ve veliko, vendar je to znanje razdeljeno na pet, šest področnih zakonov in zagotovo ni povsod poglobljeno.

Načrtujete v prihodnje še kakšno podobno storitev, inovacijo?

Zaenkrat ne, zadovoljni bomo, če bomo uspeli z MOX-om prodreti na tuje trge.

Priporoči članek prijatelju