Omemba lepotnih operacij in drugih neoperativnih postopkov za pomlajevanje v ljudeh običajno izzove kar burne reakcije. Pri nas povečini negativne in tudi uporabniki tovrstnih storitev si prizadevajo zadevo skriti (sicer je tudi smisel kozmetičnih operacij vseh vrst skriti „nepravilnosti“ – med njimi tudi staranje).
Večina ljudi se kar precej zgraža, ko omenim Botox, ki je zame zelo zanimiv fenomen saj uporabljajo eno najbolj strupenih snovi, kar jih poznamo (bakterija botulinum toxin), za zmanjševanje gub.
Botolinum toxin je protein, ki ga izloča bakterija in je hud nevrološki strup. Imenovan je bil tudi „strup klobas“, ker se je pojavil v neprimerno pripravljenih klobasah ali konzervirani hrani. Z zdravstveno uporabo strupa je začel nemški zdravnik Kemer, ki je ugotovitev, da strup ohromi mišice, začel uporabljati v terapevtske namene. Z njim so začeli zdraviti mišične krče in očesne težave (hudo škiljenje ali krči vek - tik). Pacienti so opazili, da jim po tretmaju z Botox-om izginejo tudi gube. Botox namreč ohromi mišice, zaradi česar se zgladi koža, res pa je, da za to žrtvujete del obrazne mimike!
Botox ima v ZDA dovoljenje za uporabo za različne indikacije – od preprečevanja škiljenja do zmanjševanja prekomernega potenja. Uporaben pa je še za kaj drugega. Ko ameriški regulator za trg zdravil FDA (Food and Drug Administration) odobri uporabo zdravila za določeno indikacijo, ga lahko zdravniki po lastni presoji uporabijo tudi za druge indikacije – to je t.i. „off-label use“. Tako se Botox že uporablja za odpravljanje govornih napak, ter za preprečevanje migren, kljub temu, da dovoljenja za tovrstno uporabo FDA še ni izdala.
Sicer človeška nečimrnost pogosto premaga pomisleke glede varnosti. Tako so si ženske v viktorijanski dobi belile kožo z mešanico kisa, krede in arzenika...Trendi se seveda spreminjajo – barvanje las in uporaba kozmetike velja za popolnoma normalno, celo zaželeno vedenje in neuporaba pogosto prinese očitke „zanemarjenosti“. V preteklosti pa je oboje nosilo stigmo (no, sicer je tudi umivanje veljalo za zdravju škodljivo).
Prebivalstvo se stara in za pričakovati je, da bomo vsi pripravljeni storiti vedno več za to, da svoje starosti ne bomo tudi kazali. Amerika je seveda korak spredaj.
Skupno število operativnih in neoperativnih lepotnih postopkov v ZDA
Vir: American Society for Aesthetic Plastic Surgery (ASAPS)
Najpogostejši operativni in neoperativni kozmetični posegi v letu 2009 v ZDA
Vir: American Society for Aesthetic Plastic Surgery
Američani so za kozmetične postopke v letu 2009 (leto recesije) porabili 10,5 milijard USD – od tega 6 milijard za operacije in 4,5 milijard za neoperativne postopke. (Vir: ASAPS).
Zanimivo je, da recesija ni hudo vplivala na to industrijo – v letu 2009 je povpraševanje padlo le 2%. Še vedno pa je največja omejitev denar – v ZDA se povprečne cene za postopke gibljejo od 397 USD za Botox tretma (ki ga je potrebno ponoviti vsakih 3-6 mesecev), do 5.381 USD za abdominoplastiko ali 4.493 USD za korekcijo nosu. Navedene cene vključujejo le zdravnikov honorar, zraven tega je potrebno pri operacijskih posegih plačati še stroške operacijske dvorane, anestezije, testiranj itd.
Pred kratkim je internetna stran Realself.com izvedla anketo v kateri se je vprašanje glasilo – v idealnem svetu, kjer ni denarnih omejitev, ali bi s pomočjo kozmetičnih operacij spremenili kaj na sebi? 69% od 2148 odgovarjajočih je odgovorilo, da bi.
Ameriškim trendom sledijo tudi v Aziji – ocenjujejo da ima letno kar 1 milijon Kitajcev lepotno operacijo (najpogostejša posega v Aziji sta korekcija nosu in povečanje oči), kljub temu, da ocenjujejo, da kar 1-2% operacij ni uspešnih. Zadnje čase se je razvil tudi trend v turizmu, ki vključuje lepotne posege. V Aziji po tem slovi predvsem Južna Koreja, ki velja za Meko kozmetičnih operacij, saj njihovi lepotni kirurgi veljajo za najboljše.
Vsi vemo, da se svetovno prebivalstvo stara – ampak kako, pa je presenetilo še mene. Poglejmo številke.
Leta 1950 je bilo na svetu 205 milijonov ljudi starejših od 60 let, leta 2000 je ta številka narasla na 606 milijonov, projekcije za leto 2050 pa napovedujejo 2 milijardi ljudi starejših od 60 let. Situacija je resnejša v razvitem svetu – leta 2000 je bila v bolj razvitih regijah petina populacije starejša od 60 let, v manj razvitem le 8%. Vendar pa je rast starejše populacije v manj razvitem svetu hitrejša – tako se bo v razvitem svetu povečalo število starejših od 60 let iz 231 milijonov leta 2000 na 395 milijonov leta 2050, medtem ko bo v manj razvitem svetu iz 374 milijonov naraslo na kar 1,6 milijarde. Evropa je trenutno regija z največjim deležem starejših ljudi (v Sloveniji bo v letu 2050 vsak tretji prebivalec starejši od 65 let).
Delali bomo dlje in ljudje bodo pripravljeni in primorani narediti več v boju proti starosti.
Možno je kozmetične operacije opravičiti tudi kot naložbo v kariero – študije dokazujejo, da izgled vpliva nanjo. Ekonomist Daniel Hamermesh je raziskoval vpliv „lepote“ v povezavi s trgom dela – v študiji je prosil sodelujoče, da ocenijo privlačnost ljudi na seriji fotografij. Nato je primerjal njihovo uvrstitev s plačo testnih subjektov. Rezultat je bil jasen: osebe, ki so veljale za neatraktivne, so zaslužile v povprečju do 10% manj kot povprečno privlačni subjekti. Najbolj privlačni subjekti, pa so zaslužili do 5% več kot povprečje, kar je Hamermesh imenoval „lepotna premija“.
... osebe, ki so veljale za neatraktivne, so zaslužile v povprečju do 10% manj kot povprečno privlačni subjekti.
Ne glede na to ali obravnavate kozmetične operacije in neoperativne kozmetične postopke kot nečimrnost, naložbo v kariero ali neumnost, dejstvo je, da so ti postopki vedno bolj del normalnega kozmetičnega režima in glede na trende je pričakovati, da bo tako tudi ostalo.
In še mali nasvet za vse, ki želite ugotoviti ali je nekdo poskušal pretentati čas – poglejte roke – roke običajno ne varajo.
