Živi in pusti živeti

Članek slika

V enem prejšnjih člankov sem izpostavil po mojem mnenju enega glavnih vzrokov, kateri mnogim izmed nas otežuje pravilno upravljanje z osebnimi financami. Gre za nerazumevanje oziroma neprilagojenost kapitalistični realnosti. V sistemu, v katerem živimo, je mnogo stvari povezanih z denarjem. Dobra finančna kondicija in zdrav odnos do osebnih financ so temelj uspešnega življenja.

Predstavljam si, da se ob prebranem marsikdo sprašuje: »Kaj pa ljubezen, zdravje, prijateljstvo...? Vsega tega ne moremo kupiti z denarjem!« Seveda ne, vendar pa prenizki prihodki ali celo negativno stanje na bančnem računu oz. zadolženost pri mnogih povzročajo stres, tesnobo, nervozo, nesamozavest, obup... Kakšen vpliv imajo našteta psihična stanja na partnerski odnos, zdravje, počutje in prijateljstvo? Blagodejnega zagotovo ne.

Spet nekdo drug bo pripomnil: »Ampak za srečo ne rabiš biti bogat!« Se povsem strinjam in vračam žogico z vprašanjem: »Kdo pa sploh govori o nepredstavljivem bogastvu, o milijonih evrov?« V kapitalistični družbi je približno pet odstotkov denarno bogatih ljudi. Bistvo mojega pisanja se nanaša na veliko večino preostalih, izmed katerih bo le zelo, zelo in še enkrat zelo redkim uspelo, da se bodo prebili med prej omenjeno »denarno elito«. Še enkrat več poudarjam - prepričan sem, da bogastvo ni niti približno garancija za kvalitetno življenje.

Osebno menim, da je v trenutni fazi razvoja človeštva finančna enakost med ljudmi zelo utopična ideja. Še bolj nesmiselna se mi zdijo razmišljanja o uravnilovki ali celo o revoluciji, v kateri bi obračunali z »denarno elito«. Do pozitivne spremembe v občutenju stiske soljudi bo prišlo postopoma, z evolucijo človeške družbe in ne »na silo«. Kot sem zapisal že v članku »Tradicija ni na naši stran«, revolucije so v preteklosti vedno odstranjevale staro elito. Vendar idealisti, ki pridejo na oblast kaj kmalu ugotovijo: »Hej, biti na vrhu pa sploh ni tako slabo. V bistvu smo dolžni opravičilo prejšnjim oblastnikom, saj vladati je pa res luštno. Lahko bi se jim opravičili, ampak kaj, ko jih je vzela megla. No, ampak narod, mi gremo sedaj na zasluženo kosilo, za vas pa malo glasbe.«

Posameznikovo osebno premoženje je odraz njegove edinstvenosti

Enakost med ljudmi, med katerimi mnoge odlikuje egoizem, druge individualizem, veliko večino pa nesamokritičnost, je po mojem prepričanju zaenkrat čista utopija.

Utopija zato, ker smo si med seboj tako zelo različni. In zato tudi ne moremo pričakovati, da bi obstajala enotna formula za ustvarjanje osebnega premoženja. Cilji, potrebe, znanje, družbeni in premoženjski status, izkušnje, okolje iz katerega izviramo, inteligenca, kakor tudi čustvena inteligenca itd. slehrnega posameznika se močno razlikujejo. Da pridemo do tega spoznanja ni potrebno biti ravno jedrski fizik. Dovolj je že samo to, da se ozremo na naše ceste. Na cesti srečamo mnogo različnih tipov vozil, različnih znamk, zmogljivosti, namembnosti, cen, barv. Vsak avto ima za seboj svojo zgodbo, zaradi katere je bil kupljen.

Nekoč sem zasledil neko, recimo temu študijo, ki je poskušala odgovoriti na vprašanje, ali lahko na podlagi avtomobila, ki ga nekdo vozi, sklepamo tudi o voznikovih osebnostnih lastnostih, o njegovem karakterju, željah, ki jih morda ima oziroma bi jih rad izživel. Poglejmo to na primeru avtomobila Hyundai Coupe V6. Kakšne lastnosti bi pripisali osebi, ki je kupila tak avto? Na hitro in površno bi takoj odgovorili, da gre za osebo, ki si želi imeti Porscheja, pa zanj verjetno nima denarja. Ali dopuščamo možnost, da se je oseba odločila za nakup takega avtomobila preprosto zato, ker ji je všeč oblika? Morda zaradi ugodnega razmerja med ceno in zmogljivostjo. Morda zato, ker že od svojega prvega avtomobila prisega na blagovno znamko Hyundai, ki je še ni razočarala? Morda zato, ker verjame v pravilo, da strošek nakupa nadstandardnega avtomobila ne sme presegati petih odstotkov likvidnega premoženja? Morda zato, ker je prodajalec avtomobila ponudil kakšen dodaten popust, ki je kupca v trenutku, ko je kupoval avto prepričal v smotrnost takšnega nakupa? Skratka zgodb, ki so povzročile, da se je nekdo odločil za tak avto, je precej več kot ena sama.

Povsem enako je tudi pri odločitvi za investiranje svojega osebnega premoženja. Enotnega odgovora predvsem zaradi razlik med nami ni. Kaj je za vas primerno in kaj ni, boste morali ugotoviti sami. Pri odločitvi o svoji osebni situaciji si je smiselno vzeti dovolj časa in si naliti čistega vina ter se dobro poučiti o možnostih, ki jih ponuja trg. Predvsem pa svetujem, da se pri odločitivi ne primerjate in ne ukvarjate preveč z razmišljanji ljudi okrog sebe.

Za konec ne pozabimo, da se med seboj razlikujemo in če nekdo ne razmišlja prav tako kot vi, ni zato nič manj človek kot vi. V kolikor se boste držali načela »Živi in pusti živeti« (Live and let live), se boste lažje osredotočili na tisto, kar je za vas najbolj pomembno - na vas same.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Bo Bernanke imel živce in srečo Djordjevića?

15.11.2010

G. Zorman