Že Darwin je opozarjal kako pomembna so čustva pri preživetju in prilagajanju, a kljub temu je termin emocionalne inteligence razmeroma novodoben. Pravijo, da so emocionalne sposobnosti, tako kot intelektualne, same po sebi moralno nevtralne. Kot lahko genij svojo pamet uporabi za odkrivanje novih zdravil, ki bodo v prihodnosti reševala življenja, jo lahko po drugi strani tudi za izbruh smrtonosnega virusa. Tako lahko nekdo, ki ima nadpovprečen uvid v čustvena dogajanja, svojo prednost izkoristi
Visok inteligenčni kvocient ni več edino merilo uspešnosti
Vse pogosteje najdemo primere in navodila, ki nas opozarjajo, kako pomembna je čustvena odzivnost v odnosu do sodelavcev in strank, oz. vseh tistih, s katerimi stopamo v medsebojne odnose. Strokovnjaki opozarjajo, da visok inteligenčni kvocient ni več edino merilo uspešnosti, ampak prej temeljni pogoj za vstop v visoko storilnostno naravnano okolje. Čustvene inteligence se učimo vse življenje, ko se učimo razumeti, upoštevati in izražati lastna čustva ter sodelovati z drugimi. Pri delavcih z visoko razvito čustveno inteligenco prevladuje optimizem, v okolje pa se sproščajo pozitivna čustva...
Razum brez čustvene inteligence ne more dobro delovati
Čustvena inteligenca ali EQ je za delavca osnovni pogoj za učinkovito izrabo razumske inteligence, saj razum brez čustvene inteligence ne more dobro delovati. Omogoča zavedanje lastnih in tujih čustev, tako pa je oseba bolj sposobna primernega odzivanja na določene situacije. Čustveno mišljenje je nekakšna povezava med čustvi, telesnimi občutki in okoljem. Lahko mu rečemo tudi povezovalno mišljenje, delavec z dobro razvitim povezovalnim mišljenjem pa bo svoj dialog vodil z izkušenostjo, se med procesom učil s poslušanjem, dobro pa se bo znašel tudi v neznani situaciji.
Za delavce, ki veliko delajo z ljudmi je tovrstna inteligenca ključna
Čustveno inteligentni ljudje se zavedajo samih sebe, razumejo svoje razpoloženje, poznajo svoja čustva in motivacijske vzvode ter učinke svojega delovanja na druge ljudi. Tudi svoje sposobnosti ocenjujo realno. Takšen delavec je sposoben nadzorovati impulzivne izbruhe, je vreden zaupanja in v svojem okolju deluje pošteno. Spremembam se zlahka prilagaja ter pri sprejemanju odločitev upošteva tudi čustva sodelavcev. Ponavadi so takšni ljudje bolj prepričljivi, znajo bolje motivirati, delati v timu in hitro navezovati družabne stike. Predvsem za delavce, ki veliko delajo z ljudmi, je tovrstna inteligenca ključna, sicer se jim njihove delo lahko zdi prezahtevno, stresno in nasploh zanje neprimerno.
EQ je sestavljen iz večih komponent:
• intrapersonalna inteligenca (sem sodi emocionalno samozavedanje, asertivnost – sposobnost sprejemanja in izražanja lastnih čustev, prepričanj in misli, zavzemanje za svoje pravice na nedestruktiven način, samospoštovanje, samoaktualizacija ter neodvisnost)
• interpersonalna inteligentnost (empatija, sposobnost ustvarjanja in vzdrževanja vzajemno zadovoljnih medosebnih odnosov ter družbena odgovornost – sposobnost biti konstruktiven član skupine)
• prilagodljivost (sposobnost reševanja problemov, realna ocenitev situacije, fleksibilnost)
• spoprijemanje s stresom (sposobnost aktivnega in pozitivnega spoprijemanja z neprijetnimi dogodki ter kontrola impulzov)
• splošno razpoloženje (sreča – sposobnost uživanja v življenju, optimizem)
Čustvena inteligenca je še posebej pomembna pri delu v skupinah
Čustvena inteligenca je še posebej pomembna pri delu v skupinah oz. timih. Nekoč je bilo za zaposlenega dovolj, da je imel ustrezno izobrazbo in strokovno usposobljenost, v današnjih časih, ko je poudarjeno timsko delo, pa so pomembne tudi osebne kakovosti delavca. Da postane tim maksimalno učinkovit in uspešen, so potrebne določene čustvene sposobnosti članov tima. Vsak član tima mora imeti sposobnost zavedati se svojih zmogljivosti ter vedeti kakšne so moči in kakšne slabosti tima, pri konfliktnih situacijah pa morajo imeti vsi člani skupine močno razvit občutek za pozitivno reševanje problemov. Bolj, kot je delo zahtevno, bolj je odločilna čustvena inteligentnost.
Za lastno čustveno higieno moramo poskrbeti sami
Tudi na tem področju seveda obstajajo testi, ki lahko pokažejo, kje smo šibki in kaj bi bilo potrebno razvijatii, obstajajo pa tudi razne šole čustvene inteligence, posebej so popularne prav tiste, usmerjene na poslovni svet… Za lastno čustveno higieno moramo torej poskrbeti sami. Vsa negativna čustva, ki se kopičijo v nas – od jeze, žalosti, zavisti,…so sicer normalna, a ko ta čustva v duševnosti prevladujejo, je naša sreča zelo vprašljiva, učenje določenih miselnih vzorcev pa zato še toliko pomembnejše.
