Manipulacija

Članek slika

Kakšen predznak ima beseda manipulacija? Morda negativen? Če ste odgovorili z da, nič nenavadnega, saj jo mnogokrat povezujejo s spletkarjenjem, škodoželnostjo, preračunljivostjo, hinavščino in kar je še podobnih besed. Kot nekaj, česar se poslužujejo le moralno vprašljive osebe. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pod besedo manipulacija zapisan pripis »ponavadi slabšalno«. Pa ti, manipuliraš? Ne? Razmisli ponovno.

Vrlin manipuliranja se naučimo že zelo zgodaj

Vrlin manipuliranja se naučimo že zelo zgodaj – pravijo namreč, da je vzgoja otrok v veliki meri poučevanje o psiholoških igricah. Otrok se takrat nauči, katere igre lahko igra in kako se jih igra – so pomemben vir učenja o odnosih, s katerimi se srečujejo skozi celotno življenje. Zanimivo je, da imajo različni socialni sloji in različne kulture različen nabor iger, ki se prenašajo na otroke. Pri analizi teh iger je potrebno ponavadi poseči tudi nekaj generacij nazaj, da bi odkrili njen začetek. Neka igra v določeni družini namreč predstavlja uspešen vzorec spoprijemanja s svetom, zato se lahko ponovi v vsaki naslednji generaciji.

Ko smo bili mlajši smo staršem zamolčali kakšno dejstvo, da so nas spustili na koncert. Prijatelju ne povemo resnice o novi pričeski, ker še predobro vemo, da je tovrstna laž neškodljiva in v tistem trenutku dobrodošla, nekateri bi rekli, da zgolj taktna. Včasih poklonimo nasmeh komu, katerega v resnici ne maramo, a se zavedamo, da je za nas tako bolje... Če hočemo ali nočemo, z ljudmi manipuliramo. Človek je po svoji naravi egoist, narava pa je poskrbela, da mu je glavna naloga, da preživi in poskrbi zase. A tudi sami smo zmanipulirani že od rojstva dalje. Naše vedenje je zmanipulirano preko vzgoje, misli so zmanipulirane zaradi okolja, kjer ima vpliv kultura, zmanipulirani smo, kako dojemamo svojo fizično realnost in sposobnost svojega telesa...

Še posebej zanimiv je fenomen manipuliranja medijev

Še posebej zanimiv je fenomen manipuliranja medijev. Oglaševalci, kot vemo, za prodajo izdelka uporabijo vsa možna sredstva, pa četudi ne temeljijo na resnici oz. pri tem uporabijo nezakonita in nepoštena sredstva. Pogosto porabijo velike napore pri iskanju poti, s katerimi bi se vrinili v podzavest potrošnika. Primer je podjetje Jamesa Vicaryja, ki je leta 1957 objavilo, da je izpopolnilo orodja za predvajanje hitrih oglasov med filmi in TV programom. Sporočilo, ki so ga predvajali, se je zaznalo podzavestno (kot podpražni dražljaji), ne pa tudi zavestno. Glasilo se je: »Lačen? Jej popovko in pij Coca Colo!« Pojavilo se je med filmom, a v tako kratkih sekvencah, da ga oko in možgani niso mogli zaznati. Prodaja pokovke se je povečala za 57,5 odstotkov, prodaja Coca Cole pa za 18,1 odstotkov.

Vsi prakticiramo in smo je deležni

Četudi jo vsi prakticiramo in smo jo deležni tudi sami, pa so velike razlike v tem, kako dobri so posamezniki v tej »umetnosti« ter ubranitvijo pred njo. Seveda tudi na tem področju ne manjka knjig in instant nasvetov, kako osvojiti dotična znanja. V njih nam avtorji polagajo na dušo, naj čimprej vzamemo vajeti v svoje roke, saj manipuliranje ni drugega, kot poznavanje pravil igre. In ko človek vse to prebira, se mu na koncu resnično zazdi, da je svet nor, da v njem ni več nobenih moralnih pravil in je edino pomembno vprašanje le še – kako zmagam, dobim, danes.

Kaj je prav in kaj narobe?

Kje je potem tista opevana iskrenost in če že je, ali se za njo ne skriva le še en skrit namen? Je najbolje, da začnem s preučevanjem in izboljšanjem tehnik manipuliranja ali naj nad vsem skupaj zamahnem z roko? Je bolje, da se še naprej prepuščam lažnim potrebam, tistim torej, ki naj bi mi jih vsiljevali množični mediji - grem v šoping in si nakupim nekaj cunj, za katere sicer vem, da jih ne rabim, a me po drugi strani na nek plitek način navdajo z zadovoljstvom… ali naj manipulaciji enkrat za vedno rečem konec? Bodimo realni – to slednje je nemogoče. Njena pretkanost in izmuzljivost sta premočni. Vsakdo od nas se bo spopadal z njo na svoj način - eni z zanikanjem o njenem obstoju, drugi pa jo bodo še kako zavestno prakticirali. Kaj je prav in kaj narobe, kje so meje ter kdo mi jih konec koncev postavlja? Le kdo bi vedel.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Je res potrebno veliko, da smo zadovoljni?

11.05.2011

M. Černe