Poker, rulete, kocke, igralni avtomati ... na krilih sreče

Poker, rulete, kocke, igralni avtomati ... na krilih sreče

Tisočletja stare igre na srečo je v zadnjem desetletju udomačilo spletno igralništvo. Industrija, ki je bila še leta 2016 vredna 41,7 milijarde dolarjev, naj bi do konca leta 2020 zrasla na 80 milijard. V tej igri je tudi nekaj slovenskih podjetij, ki sodijo v sam vrh igralništva.

Prispevek si preberite na spletnem mestu Svet Kapitala.

Kazinoji so od nekdaj, tudi s pomočjo holivudskih filmarjev, simbolizirali glamur in kanček nevarnosti. Razkošne zakajene sobane, polne brezhibno urejenih gostov, krupjejev v belih rokavicah, so bile pogosto ozadje ključnih scen v celi vrsti filmskih uspešnic, tudi tistih z osrednjim likom iz britanske obveščevalne službe. James Bond je med igranjem pokra, kock ali bakarata, svoje priljubljene igre na srečo, s svojim legendarnim rekom »Bond … James Bond,« spoznaval usodne dame ali pa si je z zanj prav tako značilnim stavkom naročal martini: »Pretresen, ne zmešan.« Igre na srečo so stare tisočletja, v kazinojih, kakršne poznamo danes, pa iščejo ljudje adrenalin in srečo že skoraj 500 let. V desetletjih po drugi svetovni vojni je primat na globalnem trgu kazinojev prevzel Las Vegas – mesto greha sredi nevadske puščave. Zadnje desetletje pa je moralo priznati premoč kitajskemu Macau, ki se je iz portugalske kolonije prelevil v največje igralniško središče na svetu.

Las Vegas v senci Macaua 

Las Vegas ostaja s skoraj 44 milijoni gostov, ki derejo v puščavo tudi zaradi nastopov največjih glasbenih zvezdnikov, zaenkrat še vedno bistveno bolj privlačna turistična, nakupovalna in obedovalna destinacija. V igralniškem poslu pa se že nekaj let ne more več kosati z Macauom, kjer imajo svoje kazinoje velikani z legendarnega »lasvegaškega pasu«, kot so Wynn, Las Vegas Sands in MGM Resorts. 

Če so prihodki kazinojev v Las Vegasu lani presegli sedem milijard dolarjev, so v Macau dosegli kar 33 milijard dolarjev. Poleg zelo velikega razkoraka v številkah so pomembne tudi razlike v sami strukturi prihodkov. 

Avtomatska ruleta ne potrebuje delavcev za izvajanje igre, igra je hitrejša, minimalne stave so precej nižje, zato je dostopno širšemi krogu igralcev. 

Če so igralci v Las Vegasu za mizami izgubili 3,6 milijarde dolarjev, so v igralne avtomate »zmetali« kar 3,4 milijarde dolarjev. Igralnice v Macau pa stavijo predvsem na namizne igre, kjer ustvarijo 31,4 milijarde dolarjev ali več kot 95 odstotkov prihodkov. Igralni avtomati prinesejo manj kot pet odstotkov prihodkov. 

A to razmerje se bo v prihodnje verjetno spremenilo. Macau, ki je v svetu zaslovel kot kraj za najpremožnejše lovce sreče, se je začel prilagajati potrebam trga in novim realnostim na njem. Razloga za to sta dva. Prvi je spremenjen odnos političnega vrha Pekinga do spornih poslov v kitajskem gospodarstvu. Xi Jinpingov boj proti korupciji je v preteklih letih močno oklestil igralniške prihodke Macaua, ki so z vrhunca leta 2013 pri 45 milijardah dolarjev padli za 12 milijard dolarjev ali za več kot četrtino. Brez tako imenovanih velikih igralcev (v ZDA pravijo »high-rollers«), ki so vplačevali vrtoglave stave v času kitajskega kreditnega razcveta, se je moral Macau začeti približevati množicam. In prav to je povezano z drugim razlogom za spremembe, z rastjo premožnih pripadnikov kitajskega srednjega sloja, ki vse pogosteje iščejo zabavo in srečo v Macau – edinem kitajskem mestu, kjer so dovoljene igre na srečo in ki ga od letos s Hongkongom povezuje tudi 45-kilometrski most, s kontinentalno Kitajsko pa hitra železnica.

Slovenci v samem vrhu igralništva 

Šest največjih igralnic v Macau je v gradnjo prometnih povezav in novih atrakcij v preteklih petih letih vložilo 20 milijard dolarjev. Njihov cilj je privabiti večje število manj premožnih gostov, s katerimi ustvarjajo višje marže. Privabljanje velikih igralcev, tako imenovanih high-rollerjev, ni zastonj, saj jih proti plačilu v kazinoje vozijo razni VIP servisi. Da bi jih igralnice spremenile v zveste goste, pa jim za nameček ponujajo še popuste na izgube. Razmerje v maržah naj bi bilo tako 40 proti 10 odstotkov v prid množic, piše Financial Times. Pomemben faktor pri tej številki je tudi dejstvo, da veliki igralci sedijo za mizami z živo igro, torej krupjejem, medtem ko so množice pogosto zadovoljne že z elektronsko ruleto ali drugimi igralnimi avtomati. In ti so za kazinoje bistveno cenejši. To se že pred leti spoznali v Las Vegasu, kjer so prav z rastjo uporabe igralnih avtomatov začeli beležiti rast dodane vrednosti na zaposlenega. Če je ta leta 1997 znašala 53.000 dolarjev, je lani presegla 105.000 dolarjev. Kako jim je to uspelo? Po pisanju Forbesa se glavni razlog za povečanje produktivnosti skriva prav v investicijah v tehnologijo, kar je privedlo tudi do zmanjševanja števila zaposlenih. A tisti, ki so ostali, so pomembnejši kot kdajkoli. Za »vse ostalo« poskrbi tehnologija, kar bo čedalje bolj resnično tudi za Macau. Slovensko podjetje Spintec, čigar produkti so sicer na vseh kontinentih, ima v Macau v zadnjih štirih letih celo večinski tržni delež, prisotni so v vseh največjih igralnicah, pravi direktor Spinteca Igor Lombar.

Za produkt tudi do tri leta 

Spintec razvija, proizvaja in prodaja elektronske igralne naprave za igralne mize, ki ga v igralniški industriji imenujejo Electronic Table Games (ETG). Generator igre so centri, ki v celoti nadomeščajo krupjeja in igralno mizo. »Center avtomatske rulete vsebuje mehanizem, ki izpihne žogico v vrteče se kolo rulete, ko žogica pade v številko, jo prebere in obračuna položene stave igralcev. Igralec s pomočjo igralnega mesta polaga stave ter vplačuje in izplačuje kredite,« Lombar oriše primer. 

Igor Lombar, direktor Spinteca: Spletno igralništvo je generiralo večinoma nov segment igralcev, predvsem mlajših in takih, ki igralništva ne povezujejo s potrebo po socializaciji. 

Po tehnologiji generatorjev iger v igralništvu razlikujejo avtomatske centre, virtualne centre (kjer se prek video tehnologije in računalniške animacije simulira igro na mizah) in podporo za igre s krupjejem. V Spintecu so razvili naprave za igre z žogico – ruleta, igre z kartami – baccarat in blacjack ter igre s kockami – sicbo in craps. Lombar pravi, da za razvoj novega produkta potrebujejo eno do tri leta: »Za proizvodnjo posameznega produkta so v industriji standardni 60-dnevni dobavni roki. Največ povpraševanja je po avtomatskih ruletah.« Kako pomemben je pri tem dizajn? »Zelo,« odvrne, »saj je to prva stvar, ki jo igralci opazijo«. Zato morajo biti igralne naprave privlačne. »Pomembno je tudi, da izbiro materialov prilagodimo potrebam igralnic, da so produkti čimbolj skladni z interierjem igralnic,« poudarja Lombar, čigar podjetje je pri upoštevanju želja fleksibilno in zato tudi konkurenčno v svetovnem merilu. Kakšne so prednosti igralnih avtomatov, na primer rulete, v primerjavi z živo igro? »Avtomatska ruleta ne potrebuje delavcev za izvajanje igre, ker se igra izvaja avtomatsko. Strošek igralnice je zato na daljši rok nižji. Pri avtomatski ruleti je tudi igra hitrejša. Minimalne stave so precej nižje, igralo pa je dostopno širšemu krogu igralcev,« odvrne Lombar.

V dobrih časih ne stavimo na srečo 

Spintec sodi med največje proizvajalce ETG na svetu. Od ustanovitve leta 2010 so prihodki v letu 2016 zrasli na dobrih devet milijonov evrov. Lombar ocenjuje, da bo letošnje leto podobno prejšnjima dvema, prihodnje leto pa pričakujejo večjo rast. Dolgo je sicer veljalo, da je igralništvo proticiklična dejavnost in da ljudje več stavijo »na srečo« v slabih časih, med krizo. 

Igralnice v Macau stavijo na namizne igre, kjer ustvarijo 31,4 milijarde dolarjev ali več kot 95 odstotkov prihodkov. 

Na Islandiji, ki je leta 2008 bankrotirala v zgolj dveh dneh, so med leti 2007 in 2011 beležili porast iger na srečo. Islandci so vneto igrali nacionalni loto in Viking lotto, pa tudi bingo in kupovali srečke. Le elektronskih igralnih naprav se niso dotaknili. Pravzaprav je dobiček ETG znatno padel, so zapisali v članku, objavljenem v strokovni reviji Front Psychology. 

Tudi v Venezueli kriza ljudi sili v igre na srečo, je nedavno pisal casino.org. Medtem ko se sprašujejo, kje bodo dobili naslednji obrok, se sprašujejo tudi, katero od 38 različnih živali izbrati v največji državni igralniški evforiji Los Animalitos. Gre za preprosto igro z žrebanjem srečk, ki jih prodajajo v agenciji za loterijo in katere rezultati so objavljeni na spletu vsak dan. Ljudje zaradi obljube, da je izplačilo tudi 30-kratnik stave in pogosto minimalna mesečna plača, tvegajo še tisto malo, kar imajo. No, tudi študija s španske univerze Universidad Carlos III of Madrid je že pred tremi leti ugotovila, da proticiklična teza drži. Takoj po krizi so ljudje začeli manj staviti na srečo in tudi manj ljudi je stavilo na srečo. Delež izdatkov za prostočasne aktivnosti, kamor prištevajo tudi igre na srečo, je z 9,4 odstotka padel na 7,7 odstotka. V gospodinjstvih, ki so se znašla v finančnih škripcih, so igre na srečo skoraj povsem opustili. V igralnicah pa so investicije večje v dobrih časih, pravi Lombar.

Splet še ne ogroža kazinojev 

A vsakdo, ki že dolgo časa spremlja dogajanje na področju igralništva, ve, da so spletne igre na srečo pretresle igralniški sektor. Podobno, kot je splet pretresel telekomunikacijski sektor, se je to zgodilo tudi v igralništvu – v nekaj letih so se ponudile večmilijardne priložnosti. 

33 milijard dolarjev so znašali prihodki kazinojev v Macau, v Las Vegasu pa so lani presegli sedem milijard dolarjev. 

Od sredine devetdesetih do danes se industrija spoprijema s pojavom teh tehnologij. Zavoljo interneta danes spletni sektor iger na srečo predstavlja precejšen delež skupnih prihodkov od iger na srečo. Nekateri bi sicer rekli, da je to slabo za igralništvo, a ni nujno tako. Lombar sicer priznava, da je spletno igralništvo v porastu, vendar v svojem segmentu (ETG) ne čutijo negativnega vpliva: »Spletno igralništvo je generiralo večinoma nov segment igralcev, predvsem mlajših in takih, ki igralništva ne povezujejo s potrebo po socializaciji. Zakonodaja glede spletnih igralnic je še v oblikovanju in trg je še precej nenadzorovan. Spletno igralništvo ni nujno konkurenca klasičnim igralnicam, ampak je v vedno več primerih kompatibilno.« 

Stara igralniška industrija je kljub agresivni ponudbi novih tehnologij precej previdna pri spremembah in skrbi, da igralce počasi navaja na tehnološke spremembe, pravi Lombar. Prepričan je, da se bo igralništvo še naprej širilo zaradi globalne liberalizacije igralniških zakonodaj po svetu in zaradi vedno večje potrebe ljudi po zabavi in posebnih doživetjih. Kako bi lahko industrijo igralništva spremenila tehnologija veriženja podatkov (angl. blockchain)? »Uporaba tehnologije blokchain je trenutno v porastu v mnogih industrijah. V igralništvu, predvsem v razvitih igralniških državah, je zakonodaja zelo restriktivna. Tako je onemogočeno vplačevanje na igralnih napravah s kreditno kartico, kar pomeni oteženo uporabo te tehnologije,« odvrne direktor Spinteca, čigar tehnologijo bi lahko uporabili predvsem v kombinaciji s spletnim igralništvom. No, njihovo tehnologijo bi lahko uporabili tudi v panogah izven igralništva, a bi potrebovali več časa za prilagoditev.

Priporoči članek prijatelju