Pametna prihodnost – toda za koga?

Pametna prihodnost – toda za koga?

Adijo, »neumni« koši za smeti, mestne svetilke, ki imajo zgolj vlogo osvetljevanja, vodovodne cevi brez pametnih senzorjev in gneče na cestah ... Malokdo se ne strinja s trditvijo, da so pametna mesta prihodnost urbanega življenja. Vendar si hkrati večina še ne zna predstavljati, kako bo živeti v mestih, kjer bodo pravila igre določale med seboj povezane pametne naprave.

Izvirni članek lahko preberete na spletnem mestu Svet Kapitala.

Vizije pametnih mest so številne in drzne. Pametna mesta bodo postala omrežja za povezane pametne naprave. Njihovi prebivalci bodo poznali pametni promet, ki bo zagotavljal manj prometnih zamaškov, posebne ceste za avtonomna vozila in podzemne poti za transport tovora. Meščani si bodo s pametnim telefonom rezervirali klop v parku ali parkirišče ob cesti, medtem ko bodo pametne naprave z analiziranjem »živih« podatkov pešce usmerjale tako, da ne bo več gneče na pločnikih, pod katerimi se bodo skrivale naprave za uravnavanje njihove temperature. To že poznajo v Stockholmu, kjer kljub ostrim zimam ni zasneženih kolesarskih poti. Pametne naprave bodo upravljale vodovod in kanalizacijo, same bodo ločevale odpadke mestnih prebivalcev in podjetij in podobno.

Mesta, ki so že inteligentna 

Nemalo mest se že danes spogleduje z naslovom pametna. Trg tehnologij za pametna mesta nezadržno raste in do leta 2025 naj bi dosegel že 2570 milijard dolarjev, ocenjuje družba Grand View Research. Izrednega potenciala se zavedajo tudi velike multinacionalke, ki so lani po oceni Bloomberga z mesti, ki si želijo pametnih rešitev, sklenile vsaj 35 partnerstev. Alibaba gradi digitalno infrastrukturo v kitajskem igralniškem raju Macau, medtem ko je Google oziroma Alphabet prek svojega hčerinskega podjetja Sidewalk Labs našel svojo priložnost v Torontu, kjer bo na nekoč pogosto poplavljenem območju ob jezeru Ontario, zgradil pametno sosesko. 

Alibaba gradi digitalno infrastrukturo v kitajskem igralniškem raju Macau, medtem ko je Google oziroma Alphabet našel svojo priložnost v Torontu, kjer bo ob jezeru Ontario zgradil pametno sosesko. 

Prebivalci soseske Quayside bodo lahko računali na ogrevane ceste, robote dostavljavce, pametni nadzor porabe energije. »Dobrodošli v najmerljivejšo sosesko na svetu,« oglašuje Google prihodnji pametni del Toronta, katerega razvoj in gradnja bosta stala najmanj milijardo dolarjev. 

Gartner ocenjuje, da bo že leta 2020 v svetu povezanih več kot 20 milijard pametnih naprav. Več tisoč jih vsak dan komunicira v številnih mestih že danes. New York ima pametne semaforje, Seattle se ponaša s sistemom Rainwatch, ki s senzorji napoveduje nevarnost hudih nalivov in morebitnih poplav v različnih četrtih mesta. London začenja povezovati pametne svetilke, s čimer bo dosegel lažje upravljanje in večjo energetsko učinkovitost, v prihodnje pa bodo svetilke delovale tudi kot senzorji, ki bodo opravljali meritve onesnaženosti zraka.

Tudi nemški Karlsruhe se je znašel pred izzivom vse večje onesnaženosti zaradi mobilnosti, zato je začela oblast razmišljati, kako bi povečala uporabo električnih avtomobilov. V partnerstvu z EnBW, nemškim energetskim podjetjem, so namestili električne polnilnice s pametno lučjo, ki ima tudi brezžično dostopno točko. Sočasno so začeli spremljati čistost zraka. Polnilnice so seveda vzpostavile nov poslovni model za mestno redarstvo, ki je ob njih postavilo tudi radarje. Toda gre za več kot zgolj lovljenje prehitrih voznikov. Pametne svetilke ves čas spremljajo promet, predvidevajo, kaj se bo zgodilo, in uravnavajo prometna pretočnost. 

PREBERITE ŠE: Novo mesto, eno izmed prvih pametnih mest 

Nekaj podobnega se dogaja v Novem mestu, ki v partnerstvu s Telekomom Slovenije razvija pametne rešitve, kot so pametna razsvetljava, nadzor zasedenosti javnih parkirišč, zbiranje podatkov o onesnaženosti zraka ... Sistem hkrati omogoča tudi, da meščani občini lahko oddajo svoje mnenje o kakovosti storitev. 

Veliko se na področju pametnih mest dogaja tudi na Balkanu, kjer mesta tekmujejo za prebivalce, podobno kot podjetja tekmujejo za dober kader.

Tehnologija, ki bo oziroma je spremenila svet 

Seveda pa niso vsa mesta pripravljena na to, da bi si v kratkem lahko nadela naslov »pametna«. Če Južnokorejci že poznajo spletno povezavo 5G, jo večji del preostalega sveta za zdaj zgolj testira. Pomanjkanje infrastrukture je tako gotovo eden ključnih dejavnikov, da ne poznamo več pametnih rešitev. »Danes še ni mesta, ki bi bilo pametno,« je za Bloomberg dejal Gordon Falconer, direktor pametnih mest v družbi Schneider Electric, in nadaljeval: »Toda obstajajo mesta, kot so Amsterdam, Barcelona ali Singapur, ki so pripravila strategijo nenehnega izboljševanja in so na dobri poti, da postanejo pametna.« 

Pametne svetilke ves čas spremljajo promet, predvidevajo, kaj se bo zgodilo, in uravnavajo prometno pretočnost. Nekaj podobnega se dogaja v Novem mestu, ki v partnerstvu s Telekomom Slovenije razvija pametne rešitve. 

Vsaka tehnologija potrebuje čas, da postane dostopna širšemu krogu ljudi. V družbi Sap, ki je v teh tednih z interaktivnim tovornjakom razkazovala razsežnosti pametnih mest in pametnih rešitev, so to ponazorili s skokom v precej oddaljeno preteklost – v srednjeveško Nemčijo. V mesto Mainz, kjer je domoval Johannes Gutenberg, izumitelj tiska. 

Prvo vprašanje je seveda bilo, za kaj uporabiti to novo tehnologijo. Pismenost takrat namreč ni bila na visoki ravni. Cerkev je prva prepoznala koristi tiska. Njeni duhovniki so morali do takrat ročno pisati odpustke, po izumu tiska pa so jih lahko natisnili, kar je še pospešilo celoten proces in seveda izkupiček. Ljudje so se množično razbremenjevali grehov, Cerkev pa je bogatela. Leta 1455 je Gutenberg natisnil prvo 42-vrstično Biblijo, kar je njegov največji dosežek. Približno 50 let pozneje je bilo v Evropi že 20 milijonov natisnjenih knjig. 

Podobno kot Gutenberg poskušajo podjetja, tudi Sap, izboljšati tehnologije in razvijati nove poslovne modele. Novosti strankam ponujajo prek aplikacij. Rok Magister, direktor tehnologij v družbi Sap v regiji CEE, je navedel primer francoskega mesta Antibes, katerega vodovodni sistem je prepreden s senzorji. Južnofrancosko mesto živi od turizma, voda je zelo pomembna. »Senzorji so povezani na skupno platformo,« o Sapovem partnerstvu z Veolio, francoskim podjetjem, ki je ponudnik vodnih, energetskih in okoljskih rešitev, razlaga Magister. »Mestna uprava zelo natančno ve, kje pušča voda, kam morajo poslati vzdrževalce …« To je novi poslovni model za mestno infrastrukturo, naslednji korak, ki ga bodo naredili v Antibesu, je povezati vse mestne kamere. S tem bodo imeli pregled nad celotnim mestom. 

Mestna uprava zelo natančno ve, kje pušča voda, kam morajo poslati vzdrževalce … To je nov poslovni model za mestno infrastrukturo, naslednji korak, ki ga bodo naredili v Antibesu, je povezati vse mestne kamere. Tako bodo imeli pregled nad celotnim mestom. 

Tako se bo majhno mestece očitno postavilo ob bok Singapurju, ki je pod videonadzorom, Tajvanu in Londonu. Omenjena mesta so namreč opremljena s pametnimi kamerami, ki naj bi preprečevale zločine. »Algoritem naj bi prepoznal potencialnega vlomilca, še preden ta stori kriminalno dejanje. V pametnih mestih se tako ne bi smelo zgoditi nič nepredvidenega več. Nesreče lahko vnaprej predvidimo in preprečimo. Enako velja za teroristične napade. Toda v resnici je to nemogoče. Sprijazniti se moramo, da vedno obstaja možnost za nepredvidene situacije in da se mora družba nanje odzvati,« je za že pred časom za Svet kapitalarazmišljal futurolog in urbanist Ludwig Engel. Vsako arhitekturno oblikovanje postavlja vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti, je poudaril Engel. Če evropska mesta primerjamo z mesti v Indiji, Indoneziji in na Kitajskem – kjer veliko in hitro gradijo –, se na stari celini mesta spreminjajo počasneje. Pa vendar se zaradi digitalnega razvoja skozi mesto lahko premikamo drugače in tudi stvari opravljamo drugače, pravi Engel. Po njegovem prepričanju so tehnologije tesno povezane z napredkom: »Vse, kar v mestu dojemamo kot pozitivno, izvira iz tehničnih inovacij – tudi v medicini in zdravju. Te so pripomogle, da so mesta, v katerih živimo, takšna, kakršna so.« 

Pametno zdravstvo 

Zdravstva so se dotaknili tudi v Sapu, ki sodeluje z večino največjih svetovnih bolnic in tudi z manjšimi, kot so tiste pri naših severnih sosedih. Na avstrijskem Štajerskem, kjer imajo skoraj enako število pacientov, kot jih imamo v Sloveniji, uporabljajo sistem, v katerem so na enem mestu zbrani podatki o pacientih, zaposlenih, upravljanju ustanov … »Sistem uporablja 23 bolnišnic, ki si izmenjujejo vse podatke – če so te v neki bolnišnici pregledali, so ti izvidi dostopni drugi kliniki, ki pregleda podatke in ne ponavlja analiz. Pri tem ne nastanejo le prihranki za zdravstvo, ampak se pospešijo tudi postopki,« je navedel prednosti Magister. Majhno bolgarsko podjetje je poskušalo rešiti podobno težavo, le da so se osredotočili na mednarodno sodelovanje med zdravniki. Naredili so mobilno aplikacijo, kjer zdravniki lahko varno pregledajo anonimizirano dokumentacijo pacientov in izmenjujejo mnenja. 

V Heidelbergu sodeluje Sap pri zdravljenju raka. »Vse podatke o pacientih smo dali v en sistem. Zdravljenje z biološkimi zdravili, ki so targetirana, je težko, saj mora pacient ustrezati po krvni skupini in tudi točno določeni vrsti raka. Onkološki inštituti podrobno analizo naredijo v treh tednih, z našim programom pa v treh urah,« je rešitev pohvalil Magister. 

»To, kar dela Sap za zdravstvo, so zaledni sistemi, čeznje naredimo administrativno plast, ki vključuje vse podatke, na katerih gradimo bolnišnično rešitev, ki omogoča izjemno granulacijo vseh procesov v bolnici. Beležimo vsako tableto, ki jo dobijo pacienti,« je pojasnil Gregor Potočar, direktor regije SEE v družbi Sap. Danes po njegovi oceni seveda nihče ne bo razvijal osnovnega sistema: »To je naše delo.« Na osnovni sistem, ki je povsem odprt – seveda brez personaliziranih podatkov – je nato mogoče vezati različne storitve in rešitve, od startupovskih do zavarovalniških. 

Policijska država? 

Pametna mesta bodo gotovo zelo spremenila zavarovalništvo. »Predstavljajte si, da imate bentleyja in doživite prometno nesrečo. No, nekemu nesrečniku se je to res zgodilo,« je zgodbo začel Magister in nadaljeval: »Na zavarovalnico je poslal poročilo, da si je v nesreči poškodoval vrat. Ni bil vinjen. Agentka je s tabličnim računalnikom preverila točnost navedb. Ker je bila zadeva sumljiva, je preverila, kakšno kritje je imel na zavarovalni polici in kje se je nesreča zgodila. Podatke je dobila iz zalednih sistemov in samega avtomobila, saj so ti povezani prek platforme spleta stvari. Ugotovila je, da je zavarovanec presegel hitrostno omejitev. Zahtevek lastnika bentleyja tako ni bil odobren.« 

Razmerje med svobodo in nadzorom bo verjetno različno od države do države ali od kraja do kraja. Skozi londonski City že zdaj ni mogoče iti, ne da bi oblast vedela, da si bil tam. Na podeželju pa je še vedno mogoče biti bolj ali manj anonimen. 

V omenjenem primeru je voznik peljal svojega bentleyja 53 namesto 50 kilometrov na uro. Omenili smo že primere mest, kjer so vsi pod videonadzorom, mest, kjer razvijajo rešitve za preprečevanje kriminala. Vse to spominja na znanstvenofantastične romane, na razvoj policijske države, na interes oblasti, da tehnologijo izkoristijo za večji nadzor nad prebivalstvom. Si tega res želimo? Potočar je prepričan, da prisila ni osnovni namen. »Ne gre za prisilo, ampak za koristi, ki jih bomo imeli od novih tehnologij.« Tehnologija napreduje, smo pred pomembnimi spremembami družbe, poudarja in nadaljuje: »Na koncu bomo razvili novo kulturo, novo filozofijo, dosegli konsenz o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ne – kje koristi za posameznika pretehtajo in kje je nadzor preveč omejujoč.« Razmerje med svobodo in nadzorom bo verjetno različno od države do države ali od kraja do kraja. »Na koncu bo verjetno mogoče imeti različna življenjska okolja, v katerih bomo lahko izbirali, kje bomo živeli. Skozi londonski City že zdaj ni mogoče iti, ne da bi oblast vedela, da ste bili tam. Na podeželju pa je še vedno mogoče biti bolj ali manj anonimen,« je razlike poudaril Potočar in nadaljeval s primerom iz zavarovalnega sveta, ki bi se utegnil spremeniti nekako takole: »Zavarovanec, ki bo 90 odstotkov časa vozil pod omejitvami, bo imel zaradi tega popust pri plačilu zavarovalne premije. To seveda ne pomeni, da bodo izginili vsi ljudje, ki želijo imeti dvestokonjski avtomobil. Toda zaradi svojega načina vožnje bodo plačevali višje premije.«

Magister je prepričan, da uporabniki vendarle ne bodo popolnoma brez moči. En takšnih primerov je Booking. »Na koncu so uporabniki dobili moč,« pravi. Nihče namreč ne bo najel sobe, pod katero je napisanih več negativnih mnenj. »V našem gospodarstvu je ključna valuta – zaupanje,« je poudaril Magister. Vprašanje pa je, kako zaupljivi smo lahko do oblasti, katerih poteze lahko vodijo do distopije iz Orwelovega romana 1984 ali Huxleyjevega Krasnega novega sveta. Dveh zgodb o tehnološkem napredku, o pametnih mestih ... in o kratenju človekovih pravic.

Priporoči članek prijatelju