Podjetja, ki spodbujajo zamrznitev ženskih jajčec

Podjetja, ki spodbujajo zamrznitev ženskih jajčec

V Sloveniji si jajčne celice lahko zamrznejo le ženske, ki jim grozi, da bodo zaradi nekaterih bolezni in zdravljenja s kemoterapijo ali radiologijo postale neplodne. Drugje po razvitem svetu pa že od leta 2012 socialno zamrznitev omogočajo tudi popolnoma zdravim ženskam.

Družbe, kot so Apple, Facebook in Google, za svoje ključne ženske zaposlene prispevajo po 20.000 dolarjev na osebo za zamrznitev jajčec. Je to humano ali skrajno žaljivo do žensk? V tujini je namreč socialna zamrznitev običajno tržna dejavnost, kar pomeni, da klinike za reprodukcijo z marketinškimi aktivnostmi zelo spodbujajo ženske k shranjevanju jajčec. »To je po mojem mnenju skrajno neetično,« dejstvo komentira predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana dr. Eda Vrtačnik Bokal. »Kot žensko me to osebno prizadene, s tem vplivajo na naše dostojanstvo. Ženske se morajo same odločati, ne pa pod pritiskom delodajalca,« o ukrepih podjetij, ki se navadno ponašajo tudi s certifikati družinam prijazno podjetje, meni sogovornica.

A čeprav so danes družbene razmere drugačne od tistih, v katerih so bili naši starši – saj se življenjska doba podaljšuje, ljudje vse bolj kakovostno živijo, imajo več možnosti za kariero, potovanja – pa imajo pozne nosečnosti vseeno veliko negativnih lastnosti, ki se jih ženske ne zavedajo.

Koristno za otroke ali zgolj za starše? 

Raziskovalci z univerze Yale so se zato lani med prvimi vprašali, ali družba lahko kaj stori za to, da so otroci, ki nastanejo s pomočjo ene od reproduktivnih tehnologij, zdravi in srečni, ter ali gre pri tem po svetu vse donosnejšem poslu zgolj za srečo in zadovoljstvo staršev. Posledice za otroke, rojene s tehnologijo, so redko predmet razprave, a bi to gotovo morale biti. 

Apple, Facebook in Google za svoje ključne ženske zaposlene prispevajo po 20.000 dolarjev na osebo za zamrznitev jajčec. 

Otroci se z biomedicinsko pomočjo, med te sodi tudi socialna zamrznitev in oploditev z podarjenimi jajčnimi celicami, rodijo starejšim staršem, ki navadno nimajo več veliko energije, zaradi starosti pa tudi pogosteje obolevajo za kroničnimi obolenji, zato se njihova zmožnost za skrb za otroka zmanjša. Prav tako se v postopkih zunajtelesne oploditve otroci pogosto rojeni z nižjo telesno težo in prezgodaj, kar zahteva še dodatne napore staršev. Vsako leto se po vsem svetu z eno od tehnološki metod rodi vsaj 350.000 otrok. Na svetu je menda že več kot osem milijonov otrok, ki so bili spočeti z eno od reproduktivnih tehnik, običajno s postopki zunajtelesne oploditve. Največ jih je v Združenih državah Amerike. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2015 otrok, rojenih iz epruvete, 5,6 odstotka. To pomeni, da je v vsakem šolskem razredu vsaj en takšen otrok. 

Raziskovalci z univerze Yale so začeli razpravo o tem, ker je v razvitem svetu vse pogostejša praksa, da ženske odlašajo z nosečnostjo v srednjo starostno dobo. Prvič v zgodovini človeštva se dogaja, da ima več žensk otroka v tridesetih kot v svojih dvajsetih letih. V ZDA, Veliki Britaniji in Evropi je povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka med 28 in 31 leti, vse večji pa je delež žensk, ki imajo otroka med 36 in 40 letom.

Če je ženska bolna in se zaradi zdravljenja lahko zgodi, da ne bo mogla imeti otrok, svoja jajčeca torej lahko zamrzne. Postopek je na voljo od leta 2010, Slovenija z uvedbo ni zaostajala. Če se je ženska odločila, da bi rada imela otroka pozneje, ko se zaloge jajčec zmanjšujejo, a ni bolna, je morala do leta 2012, ko so ZDA tudi njim omogočile socialno zamrznitev, skozi postopke zdravljena neplodnosti s podarjeni jajčnimi celicami. To zdravljenje pa je precej dražje in ima tudi manj pozitivnih izidov v primerjavi z zamrznitvijo jajčec. Dr. Eda Vrtačnik Bokal pojasnjuje, da če po 40. letu starosti izvajamo postopke zunajtelesne oploditve, je možnost zanositve in uspešne donositve zelo majhna. »Že po 35. letu plodnost pada, po 38. zelo, po 40. letu pa se zelo zmanjša. Takrat tudi s postopki zunajtelesne oploditve dosežemo okoli deset odstotkov nosečnosti, in tudi ko jo dosežemo, se jih še veliko od teh konča.«

Socialna zamrznitev je veliko bolj humana Prav zaradi tega Vrtačnik Bokalova meni, da je socialna zamrznitev veliko bolj humana do žensk, saj je možnost za uspešno nosečnost precej večja. A le, in tega se po njenih besedah ženske ne zavedajo dovolj, če so jajčne celice zamrznjene dovolj zgodaj. »S starostjo se ne zmanjša le število jajčnih celic, kar vpliva na možnost zanositve, ampak so te celice tudi manj kakovostne, manj so se sposobne oploditi in tudi, ko se razvije zarodek, je kromosomskih napak veliko, kar se lahko konča s splavom.« Najprimernejša starost za odvzem jajčnih celic je pri ženskah do tridesetega leta, z izjemo do 35. leta pri tistih ženskah z dobro ovarijsko rezervo. 

Drugi del članka lahko preberete na spletnem mestu Svet Kapitala.  

Tudi Uršula Reš Muravec, ginekologinja in strokovna direktorica medicinskega centra Zdravstveni center Dravlje v Ljubljani, ki se med svojim strokovnim delom posveča predvsem neplodnim parom, opozarja, da je uspešnosti socialnega zamrzovanja spodbudna za mlade okoli 25. leta, medtem ko je uspešnost socialne zamrznitve v višji starosti, po 30. letu, zelo negotova. »Največ zamrznitev se izvaja pri ženskah, starih okoli 35 let, rezultati v tej starostni skupini pa žal niso dovolj spodbudni in marsikdaj ženskam dajejo zgolj lažno upanje,« pojasnjuje sogovornica. 

Kot tržna dejavnost? 

V Sloveniji zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo iz leta 2010 ni jasen v tem, ali se jajčeca lahko zamrzne tudi zdravim ženskam, ki zaradi različnih vzrokov odmikajo nosečnost v poznejša življenjska obdobja. »Tega zakon ne opredeljuje, ker obravnava samo problem neplodnosti,« pravi Vrtačnik Bokalova. Kljub temu so se začetne razprave v komisiji za OBMP na ministrstvu za zdravje že začele, a dokončne odločitve še ni bilo sprejete. Mnenja med reproduktivnimi ginekologi so različna v precej enakovrednem delu. »Toliko, kolikor nas to podpira, jih je tudi proti. A tudi jaz, ki sem zagovornica, da bi to metodo ponudili tudi zdravim ženskam, sem prepričana, da teh metod ne bi smeli spodbujati, še najmanj v smislu neke tržne dejavnosti« je jasna sogovornica. 

Največji pomislek med zdravniki je, da se ženskam daje upanje, ni pa nujno, da se bo shranjevanje z rojstvom otroka res uresničilo. Prav tako se bojijo, da bi ženske to lahko razumele kot nekakšno dovoljenje za odlaganje nosečnosti in bi to lahko bila celo nekakšna spodbuda. »Ta argument delno zdrži, a ženske, kot vidimo, odlašajo, čeprav do pred kratkim tega nihče ni spodbujal. Potem pa pri 40 letih začnemo z zdravljenjem neplodnosti, kar je le redko uspešno ter za pare zelo izčrpavajoče in stresno,« pojasnjuje Vrtačnik Bokalova in dodaja: »Ženskam je treba povedati, da imajo z zamrznitvijo jajčec možnosti za zanositev v poznejšem obdobju, a jim sočasno ne daje jamstva, da bodo otroka tudi res dobile, saj postopki zunajtelesne oploditve niso stoodstotno uspešni. Še vedno je treba ženske spodbujati, da z materinstvom ne odlašajo. Jasno pa je treba tudi povedati, da je shranjevanje jajčnih celic primerno za skrajne situacije. Ne bi rada sporočala, da je to način, ki bi ga morali spodbujati.«

Vzroki za odlašanje nosečnosti 

Ker ima starejša ženska več kroničnih bolezni, več težav z zvišanim pritiskom in diabetesom v času nosečnosti, ji to otežuje tako nosečnost kot skrb za otroka po porodu. Znano je, da je po postopkih zunajtelesne oploditve več prezgodnjih porodov, otroci pa se rojevajo z nižjo telesno težo. »Otroka roditi je morda še najlažje, a treba ga je tudi vzgajati in spraviti do kruha. Če so starši starejši, imajo manj energije, pogosteje zbolevajo. Drži, kar kažejo raziskave, da jim lahko zagotavljajo več finančnega ugodja – ampak ali je to res dober argument?« se sprašuje Vrtačnik Bokalova. Otroka moraš naučiti voziti kolo, mu privzgojiti vrednote, vztrajnost, poštenost, tega denar ne more storiti. 

Nisem proti socialnemu zamrzovanju jajčec pri zdravih ženskah, ker življenja ne moreš načrtovati, in če možnost obstaja, zakaj je ne bi izkoristili. Sem pa proti promociji teh postopkov, ker jih razumem kot izhod v sili. 

»Čeprav je medicina prinesla veliko izboljšav, jajčnikov ne znamo pomlajati. Ko so celice porabljene, je konec. Ni naključno, da je število jajčnih celic determinirano. Nekega dne preprosto ne zmoreš več,« pravi predstojnica reprodukcijske klinike v Sloveniji. 

Zakaj se ženske kljub temu vse pogosteje odločajo, da bodo imele otroka v tridesetih, celo svoji štiridesetih? Na evropskem kongresu za zdravljenje neplodnost letos v Barceloni je bilo poudarjeno, da je v polovici raziskovanih primerov najpogostejši vzrok za zamrznitev jajčec to, da ženske ne najdejo pravega partnerja, in v le dvajsetih odstotkih sta vzrok dodatno izobraževanje in kariera. V tridesetih odstotkih so vzroki drugačni. »Petinosemdeset odstotkov žensk, ki zamrzuje svoje jajčne celice, v tistem trenutku nima partnerja, 15 odstotkov pa je takih, ki imajo partnerja, a ta ni pripravljen na otroka,« pojasnjuje dr. Reševa.

Drugi del članka lahko preberete na spletnem mestu Svet Kapitala.  

Na omenjenem kongresu je bilo po besedah sogovornice izpostavljeno tudi, da so ženske precej bolje izobražene v dejstvu, kako se plodnost pri ženskah s starostjo zmanjšuje, moški pa o teh dejstvih vedo premalo. Koliko žensk se je za socialno zamrznitev že odločilo, je težko oceniti, pravi sogovornica. Klinik za zamrznitev jajčec je po Evropi veliko, več kot dvesto, največ zamrznitev izvajajo v Španiji, Belgiji in Angliji. Ena največjih evropskih klinik v Bruslju je pred kratkim izdala poročilo o socialni zamrznitvi petsto žensk. »Od teh jih je nazaj po jajčeca prišlo samo sedem odstotkov. Število žensk, ki zamrzujejo svoja jajčeca na svojo željo se po vseh državah sicer povečuje,« še dodaja Reševa.

Priporoči članek prijatelju