Veselinovič: Kriza bi bila manjša, če bi imeli bolj razvit finančni trg

Članek slika

V svoji izjemno bogati karieri, zaradi katere lahko rečemo, da gre za enega izmed najbolj uspešnih slovenskih finančnikov, je delal na veliko vodilnih položajih. Ker je znan kot oseba, ki nikoli ne počiva,  nas izjemno veseli, da si je vzel čas in z nami delil svoje bogate izkušnje in znanje.

dr. Draško Veselinovič je izdal digitalno in tiskano knjigo aforizmov v angleščini. Teh je preko 1.000 in je večina na temo ekonomije, financ, podjetništva, borze, itd. Več na Amazonu.

Izred. prof. dr. Draško Veselinovič je najvišja vodstvena dela na področju financ opravljal v različnih finančnih institucijah in se pred tem strokovno usposabljal na fakultetah in finančnih institucijah v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstriji ter celo v Rusiji na področju ekonometrije. Na številnih od teh in tudi drugih je kasneje tudi predaval. Že od zaključka študija na raziskovalnem in pedagoškem področju sodeluje z Ekonomsko fakulteto in Gea College v Ljubljani ter drugimi fakultetami v Sloveniji in tujini. Trenutno je predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (=Slovenian Business and Research Association) v Bruslju, kjer se predvsem ukvarja z EU in pomaga ter svetuje skupaj s sodelavci, kako priti do evropskih sredstev ter drugih pomembnih zadev v Bruslju. Njegove stranke so tako slovenska podjetja, inštituti, občine in drugi, opravijo pa storitve tudi za tuje institucije, ki se obrnejo k njim po pomoč.

Ob začetku svoje izjemno uspešne poti, leta 1982, je začel delati kot pripravnik v Ljubljanski banki Združeni banki, kjer je začel kot trgovec s tujimi valutami. Leta 1989 je nastopil kot pomočnik direktorja deviznega sektorja in kot vodja projekta Ljubljanske borze v nastajanju. Za uraden začetek ustanovitve Ljubljanske borze velja 26. december, 1989, kar pomeni da je bila to prva borza na svetu med državami bivših socialističnih republik. Naslednjih 15 let je dr. Veselinovič zasedal položaj generalnega direktorja Ljubljanske borze. Leta 2004 je prevzel vodenje Deželne banke Slovenije; v začetku leta 2009 pa je bil zelo kratek čas prvi mož največje slovenske banke NLB. Med leti 2010 in 2012 je vodil največji finančni konglomerat v regiji, KD Group, katera je zaposlovala takrat približno slabih 1.500 ljudi in upravljala okoli milijardo evrov visoko premoženje vlagateljev. Takrat je KD imela tudi še vse možne finančne istitucije (tudi KD banko) znotraj svoje finančne skupine in je bila edina tovrstna v Sloveniji in regiji. Pred odhodom v Bruselj je 2 leti vodil Gea College. 

V svoji izjemno bogati karieri, zaradi katere lahko rečemo, da gre za enega izmed najbolj uspešnih slovenskih finančnikov, je delal na veliko vodilnih položajih. Ker je znan kot oseba, ki nikoli ne počiva,  nas izjemno veseli, da si je vzel čas in z nami delil svoje bogate izkušnje in znanje.

Pozdravljeni! Glede na vse, kar ste do sedaj počeli, bi lahko rekli, da ste oseba, ki neprestano dela. Ali to drži? Kako izgleda vaš povprečni delovni dan? 

To dejansko drži, saj vedno iščem nove in nove izzive. Drugače se začnem dolgočasiti. Včasih mi kdo reče, zakaj sem zapustil prejšnjo ugodno in »udobno« službo in odgovor je prav to, da nisem več v njej videl nobenega izziva. Povprečen delovni dan v Bruslju izgleda tako, da sem delovno v pisarni ali po različnih sestankih tja do 19h zvečer. Dostikrat potem odidem še na  kakšen sprejem, da navežem kakšne pomembne kontakte ali srečam prijatelje, znance; če grem domov, pa nekaj pojem in sem potem takoj spet za računalnikom. Elektronskih sporočil je toliko, da drugače ne gre in prav na vse rad odgovorim in ustrezno odreagiram, saj se v vsakem lahko skriva nov posel kakšnega našega svetovanja v Bruslju ali pridobivanja EU sredstev, partnerstev za EU projekte, ipd. Tu so še sporočila študentov v zvezi z njihovimi študijskimi obveznostmi, mojimi mentorstvi pri diplomah, magisterijih in kakšnem doktoratu, ipd. 

Kdaj ste ugotovili, da je finančna industrija sektor, v katerem želite preživeti aktivno dobo svojega življenja? 

Finance so me dejansko veselile že takoj na začetku študija ekonomije, ko sem se začel usmerjati v to področje; inspiracijo pa mi je pred tem dajal tudi moj stari oče prof. dr. Jože Pokorn, znan slovenski finančni ekonomist in pravnik, ki je napisal številna slovenska in tudi jugoslovanska temeljna dela s tega področja, ki so nekatera aktualna in še kako verodostojna še danes.

Kaj bi izpostavili kot vaš največji uspeh? 

Ko vse skupaj do sedaj pogledam, morda še najbolj izstopa projekt Ljubljanske borze, kjer sem res pustil »dušo in srce« in se tudi zanjo izpostavil in boril v neugodnem slovenskem in tudi mednarodnem okolju

To je težko vprašanje, saj je vsako delo imelo svoje izzive in sem do sedaj še vse uspešno realiziral. Določena izjema je vsekakor NLB, kjer sem bil do trenutka, ko sem bil odstopljen, samo 73 delovnih dni in seveda nisem realiziral prenove banke v začetku krize, čeprav sem v zelo kratkem času naredil nekaj odmevnih pozitivnih stvari, ki so manj širše znane. V kratkem času sem znižal stroške za 3%, preklical splošno pogodbo s sindikatom delavcev NLB, kar je bilo prvič v zgodovini banke, kadrovsko in organizacijsko okrepil nadzor nad celotno skupino NLB doma in v tujini, saj sem vedel, da bo kriza naredila marsikaj tudi izven Slovenije, če omenim samo nekaj kllučnih stvari, ki sem jih takoj ob nastopu začrtal. Deželna banka in KD skupina – obe instituciji v zelo slabem stanju, ko sem prišel tja, in pri obeh smo zvozili brez pretresov. Delo v Bruslju je še vedno polno izzivov tako za naše člane in stranke kot tudi za državo kot tako, zato me veseli in vidim številne možnosti razvoja in napredka z obstoječo prevetreno ekipo, za katero stojim 100%.

Ko vse skupaj do sedaj pogledam, morda še najbolj izstopa projekt Ljubljanske borze, kjer sem res pustil »dušo in srce« in se tudi zanjo izpostavil in boril v neugodnem slovenskem in tudi mednarodnem okolju. Najprej sem bil vodja projekta ustanovitve Ljubljanske borze in potem 15 let njen generalni direktor. Ker je včasih tu nekaj diskusije, in da ne bo pomote, bi povedal, da je bil Stane Valant vodja iniciativnega odbora za njeno ustanovitev in kasneje nekaj časa do ustanovitve Nacionalne finančne družbe predsednik nadzornega sveta. Ko sem z nje odšel, so o tem poročali tudi v tujini, npr. mdr. tudi glavni dunajski časopis. 

Ali tudi kaj obžalujete? Zdaj, ko gledate nazaj, kaj bi storili drugače? 

Hja. Verjetno ne bi smel oditi v NLB, kar mi je kljub dobrim namenom in voljo, ali pa prav zato, prineslo same težave, nepotrebno izpostavljenost in še marsikaj negativnega. Tudi očitni bizarni sodni primer Dimic se ne bi zgodil. A sedaj je lahko biti pameten, takrat sem to videl kot življenjski izziv. Verjetno bi edino to spremenil do sedaj v svoji karierni poti gledano za nazaj. A je očitno že moralo biti tako. 

Bili ste med ključnimi osebami pri vzpostavitvi in razvoju Ljubljanske borze. Kar nekaj časa je služila svojemu namenu in podpirala podjetja in gospodarstvo, naenkrat pa se je izkazalo, da je preveč neučinkovita in se stanje še vedno ni popravilo. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi dogajanje znova obudili in s tem dali dodaten zagon slovenskemu gospodarstvu?

Bil sem vodja projekta ustanovitve Ljubljanske borze (to je bil pred nastankom moj uradni naziv in imeli smo celo takšne vizitke še pred nastankom same borze) in njen 15-letni generalni direktor. Imel sem dobro ekipo, čeprav ni šlo vedno vse gladko tako navzven, kot tudi navznoter. KDD vsekakor ni tak kot sem si sam predstavljal, da bi moral biti, da bi bil resnično v funkciji finančnega trga kot pomemben dejavnik razvoja le-tega. Drugi dejavniki »ne-razvoja« finančnega trga v Sloveniji pa gredo na račun nerazumevanja okolja, kaj lahko takšen razvit trg pozitivnega prinese k splošnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju države. Argumentirano trdim, da bi bila naša finančno-ekonomska kriza bistveno manjša, če bi imeli finančni trg bolj razvit, saj tako ne bi vse varčevanje na eni in financiranje gospodarstva na drugi strani slonelo samo na bankah. Tako bi bila tudi bremena bolj enakomerno porazdeljena. Dejstvo je, da država oz njeni nosilci niso nikoli hoteli imeti razvite borze, saj gre za transparentnost, ki v Sloveniji ni zaželjena, da tako rečem,  in tu je odgovor, zakaj je temu tako. Z borzo in vsem, kar spada k njej, bi se bilo potrebno na sistemski državni ravni bolj zavzeti (od davčne politike do javnih prodaj delnic državnih podjetij, njihovih kotacij, ustreznejšega pokojninskega varčevanja, ipd.), in hitro bi se stvari začele premikati bolj ugodno v to smer. Se pa zadnje čase borza kar trudi stvari premikati v pravo smer in tudi nekoliko animirati različne udeležence in deležnike trga. 

Še vedno trdim, da je državnega lastništva v neposredni in posredni obliki v Sloveniji preveč

Jasno je, da obstajajo segmenti, kjer je državno lastništvo podjetij koristno. A v Sloveniji je stanje precej drugačno; lahko bi navedel veliko primerov, kjer je ravno to zaviralo razvoj podjetij in se je posledično delala škoda gospodarstvu. Kakšen je vaš pogled na paradržavno lastništvo podjetij?

Še vedno trdim, da je državnega lastništva v neposredni in posredni obliki v Sloveniji preveč. Vedeti moramo, da imamo podjetja, ki so morda »samo« v četrtinski državni lasti, ali celo manj vendar so drugi lastniki bolj razdrobljeni in dejansko država oz politične srtranke na oblasti prek svojih nominirancev upravljajo ta podjetja. Takih podjetij, ki formalno niso v prevladujočem državnem lastništvu, vendar dejansko pač so, je  zelo veliko in to vidim kot velik problem. 

Večkrat slišimo, da je ugled Slovenije zaradi številnih (ne)ukrepov prizadet. Na drugi strani pa vidimo ogromno izjemno uspešnih zgodb manjših oz. javnosti manj poznanih podjetij, ki so ravno s pomočjo tujega kapitala in tudi izkušenj prišla v sam svetovni vrh v svojem sektorju. Glede na vaše trenutno področje dela in vaše pretekle izkušnje, kako bi vi ocenili trenutno privlačnost Slovenije za tuje investicije?

Številna manj znana podjetja so uspešna tako doma, kot v tujini, kar je dokaz, da se da uspeti tudi v Sloveniji oz. iz nje. Škoda, da nekatere stvari niso bolje urejene, o nekaterih sem spregovoril, ker bi bili uspehi lahko še boljši. Vsekakor smo zanimivi za tuje investitorje, a jih marsikaj zadržuje, ko se spomnijo velikih preteklih negativnih privatizacijskih zgodb. Včasih jim je dodatno tudi nenaklonjeno ozko lokalno okolje, ko je problem pri kakšnih dovoljenjih, mikrolokacijah, ipd. Stvari se zelo počasi premikajo v pravo smer, a napredek je vseeno čutiti. V Bruslju je poudarek na EU institucijah in njihovih zadevah ter EU projektih z EU nepovratnim denarjem, EU regulativo, ipd, tako da je zanimanja za Slovenijo kot tako relativno majhno. Povprečen Belgijec redko ve, kaj in kje točno je Slovenija, če je ni že obiskal ali potoval skozi njo na hrvaško morje na primer. Ljudje iz Evropske komisije, s katero veliko delamo, pa seveda poznajo Slovenijo in je na splošno dobro zapisana, čeprav v mojih očeh še vedno premalo izkoristi EU možnosti. No, zato pa smo mi tam in to vsakodnevno izboljšujemo s tem, da pomagamo številnim slovenskim podjetjem, institutom, univerzam, občinam, pa tudi nekaterim ministrstvom...

Kaj bi svetovali mladim, ki se podajajo v svet podjetništva? 

Mladi se v povezavi s podjetništvom dobro razvijajo, da tako rečem. Mlada generacija je v marsičem neobremenjena in hoče uspeti ne glede na naše notranje zdrahe. Sodelujem pri kriptoprojektu 0xcert (različna »občutljiva« in pomembna potrdila, certifikati na blockchain tehnologiji), kjer bo kmalu ICO, kot uradni zunanji svetovalec, in to dobro vidim. Ljudje na tem projektu bi bili lahko moji otroci, a smo na isti valovni dolžini, se medsebopjno spoštujemo, posledično lepo sodelujemo in projekt posledično lepo raste. Takih pozitivnih projektov je v Sloveniji ogromno. In tudi takšnih, ki nimajo povezave s kriptosvetom. To je prihodnost in to je treba spodbujati ne pa notranjepolitičnih zdrah, ki včasih celo prodrejo prek meja in v Bruselj.

Kako si želite, da si vas ljudje zapomnijo? 

Spet dobro in hkrati zelo težko vprašanje. Moram priznati, da o tem še nisem nikoli razmišljal. Sem zelo aktiven v vseh svojih življenjskih obdobjih, tako da sploh ne pridem do tega, da bi imel čas razmišljati, kako se me bodo ljudje zapomnili. Vidim, da me še vedno najbolj prepoznajo kot ustanovitelja oz. vodjo projekta ustanovitve in dolgoletnega prvega moža Ljubljanske borze. Nekateri tudi po mojem kratkem obdobju v NLB, in kako so me tam izigrali, če tako rečem, pri čemer se nekatere stvari v tem kontekstu še vedno vlečejo. Vsekakor pa je tu tudi moja »vsesplošna funkcija« kritičnega intelektualca, ki se udejanja prek takšnih intervjujev, člankov in izdajanja strokovnih finančnih knjig ter tudi knjig aforizmov, ter finančnega ekonomista tako v praksi kot teoriji, s katerima se vidim na daljši rok. Finančno, predvsem s praktičnega vidika, sem sovzgojil tudi številne generacije študentov financ s sodelovanjem na več fakultetah kot pedagog in raziskovalec. Vsekakor pa tudi drugače verjamem, da kljub marsičemu ali prav zato nisem še rekel zadnje besede. Zapisan financam kot stroki in miselnosti v vseh pogledih.

Najlepša hvala, g. Veselinovič! 

V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja