Za to, da bo posameznik po upokojitvi ohranil enak življenjski standard, kot ga je imel pred upokojitvijo, mora pokojnina znašati vsaj 85 odstotkov njegove zadnje plače.
Staranje prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe v Evropi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti, predvsem pa velik pritisk na javne finance. Po podatkih OECD naj bi se v letu 2050 v povprečju v Evropi razmerje upokojenec:zaposleni približalo razmerju 1:1, kar bo občutno znižalo življenjski standard prebivalstva. S podobnimi težavami se srečujemo tudi v Sloveniji. Zaradi staranja prebivalstva se tudi pri nas razmerje med številom zaposlenih in upokojenih zadnjih 30 let znižuje. Razloge najdemo v daljši življenjski dobi upokojenih in zgodnjem upokojevanju ter prepozni vključitvi mladih v sistem pokojninskega zavarovanja.
Leta 2040 razmerje 1:1
Negativna demografska gibanja prispevajo k zmanjševanju števila aktivnega prebivalstva in rasti števila upokojencev. Razmerje med številom zavarovancev in upokojencev se v Sloveniji zmanjšuje že od leta 1984, ko so delali trije delavci za eno pokojnino. Leta 2000 je to razmerje znašalo 1,80, v letu 2009 pa je bilo to razmerje le še 1,66 delavca na enega upokojenca. Če se bo enak trend nadaljeval tudi v prihodnosti, lahko na podlagi projekcij Urada RS za makroekonomske analize in razvoj iz leta 2009 pričakujemo, da se bo okoli leta 2040 število aktivnega prebivalstva izenačilo s številom upokojencev.
Razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci
Vir: ZPIZ – Letno poročilo 2009
*Projekcija Urada RS za makroekonomske analize in razvoj
IER: Leta 2025 pokojnina v višini 48,8 odstotka povprečne plače
Če se bodo napovedi uresničile, lahko pričakujemo, da pokojninski sistem, temelječ na principu medgeneracijske izmenjave (pay as you go), ne bo več zagotavljal dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Realno je torej pričakovati, da starostna pokojnina ne bo zadoščala za zadostno pokrivanje izpada dohodka iz zaposlitve po upokojitvi. Zato se bodo morale mlajše generacije začeti zavedati, da je obdobje brezskrbne starosti mimo, saj bo pokojninska vrzel tako globoka, da bodo morale za dostojno življenje v upokojitvi poskrbeti same s prihranki, ki so si jih privarčevale v aktivni dobi.
Po trenutno veljavni zakonodaji se pokojninska osnova odmeri v višini 72,5 odstotka od povprečja čiste neto plače najboljših 18 let. Če upoštevamo raziskavo Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki je bila narejena leta 2006, naj bi zaposleni, ki prejema 100 enot plače, leta 2025 prejemal pokojnino v višini 48,8 odstotka povprečne plače (katere, v katerem obdobju), medtem ko naj bi po nekaterih projekcijah dvajset let pozneje, to je leta 2045, prejemal le še 30 odstotkov plače.
Rešitev v obliki III. pokojninskega stebra
V Sloveniji od leta 2000 velja tako imenovani tristebrni pokojninski sistem. Prvi steber ali obvezno pokojninsko zavarovanje predstavlja javni pokojninski sistem, ki zagotavlja minimalno socialno varnost. Obvezno pokojninsko zavarovanje temelji na dokladnem sistemu financiranja. Drugi pokojninski steber predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki naj bi ob zajamčenih donosih in pozitivni davčni obravnavi (davčna olajšava) zavarovancem omogočal dodatno varčevanje k pokojnini. Pogoj za sklenitev pokojninskega zavarovanja v drugem stebru je vključenost v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja oziroma prvi steber. Po ocenah strokovnjakov II. pokojninski steber zaradi neprilagodljive (t. i. konservativne) naložbene politike in visokih vstopnih in izstopnih stroškov naj ne bi zadoščal za pokrivanje celotne pokojninske luknje, zato bi bilo treba možnosti iskati drugje. Rešitev že danes ponuja III. pokojninski steber, kjer posameznik izbira med različnimi finančnimi produkti s prilagojeno naložbeno strukturo. Med ponudnike III. pokojninskega stebra sodijo zavarovalnice, banke in družbe za upravljanje, ki ponujajo rentna varčevanja, naložbene police ter neposredno varčevanje v vzajemnih skladih.
Pokojninske vrzeli ne zapolni brezciljno varčevanje
Da bo posameznik po upokojitvi ohranil enak življenjski standard, kot ga je imel pred upokojitvijo, mora njegova pokojnina znašati vsaj 85 odstotkov njegove zadnje plače. V nasprotnem primeru mora upokojenec nastalo pokojninsko vrzel pokriti iz virov, ki jih je privarčeval v aktivni dobi.
V nadaljevanju vam bomo na primeru tridesetletnega moškega, s petimi leti delovne dobe in neto mesečnim dohodkom v višini 1000 evrov, pokazali, kakšna bo ob upokojitvi njegova pokojninska vrzel ob upoštevanju trenutne pokojninske zakonodaje ter predpostavk za naprej, temelječih na raziskavi Inštituta za ekonomski razvoj (IER) iz leta 2006.
Pri izračunu pokojninske vrzeli bomo upoštevali, da bo moški skozi celotno delovno dobo (40 let) do upokojitve prejemal neto dohodek v višini 1000 evrov. Pri tem ne bomo zanemarili dejstva, da nakazani neto dohodek vključuje tudi nadomestilo za prehrano, prevoz in druge dodatke, za katere bomo predpostavljali, da znašajo skupno 200 evrov. V tem primeru bomo kot čisto plačo, ki naj bi bila osnova za izračun pokojnine, upoštevali, da ta znaša 800 evrov. Z izračuni bomo poskušali ugotoviti, koliko evrov na mesec bo moral vlagatelj nameniti varčevanju, da bo v različnih časovnih obdobjih in ob različnih povprečnih letnih donosih privarčeval dovolj za ohranjanje enakega življenjskega standarda. Drugače povedano, koliko mora dodatno mesečno varčevati, da bo poleg pokojnine iz I. pokojninskega stebra dodatno privarčeval znesek, ki mu bo omogočal, da bo njegova skupna pokojnina znašala 85 odstotkov zadnje plače.
Izračun pokojninske vrzeli
Legenda: 1 Nespremenjeni pogoji (72,5 %), 2 Na podlagi IER (48,8 %), 3 Pesimistični scenarij (30 %).
Vir: Vzajemci, d.o.o., 2011, lastni izračuni.
Na podlagi izračunov iz tabele 2 ugotovimo, da bo pokojninska vrzel v primeru 30 let starega moškega, ki ima 1000 evrov neto dohodka in še 35 let do upokojitve, ob upoštevanju 3-odstotne letne rasti cen (inflacija), znašala po trenutni zakonodaji čez 35 let 760 evrov, po scenariju IER čez 35 let 1294 evrov in po pesimističnem scenariju čez 35 let 1716 evrov. Pri izračunu smo upoštevali, da bo vlagatelju za ohranjanje enakega življenjskega standarda zadostovalo 85 odstotkov trenutnega neto dohodka oziroma 850 evrov, saj se po upokojitvi ne bo več vozil na delo in jedel malice.
Če si želi 30-letni moški v aktivni dobi privarčevati dovolj za ohranjanje enakega življenjskega standarda tudi po upokojitvi, bo moral po trenutni zakonodaji privarčevati 126.613,13 evra glavnice, po scenariju IER 215.575,52 evra glavnice in po pesimističnem scenariju 285.879,13 evra glavnice, ki mu bo omogočala, da si bo z vezavo na banki pri 4-odstotni povprečni letni obresti meri 20 let po upokojitvi glede na različne scenarije izplačeval dodatno rento k pokojnini.
V tabelah so prikazani izračuni, kolikšen odstotek plače bi moral vlagatelj mesečno investirati, če bi se za varčevanje odločil danes, čez 5, 10, 15 ali 20 let.
Izračun mesečnega vložka glede na trenutno zakonodajo in potrebno glavnico 126.613,13 EUR
Izračun mesečnega vložka glede na scenarij IER in potrebno glavnico 215.575,52 EUR
Izračun mesečnega vložka glede na pesimistični scenarij in potrebno glavnico 285.879,13 EUR
Glede na trenutne demografske trende je jasno, da samo državni ukrepi pri zagotavljanju pokojnin ne bodo dovolj in da bomo morali za svojo dodatno pokojnino poskrbeti sami. Če ne bomo ukrepali dovolj zgodaj, bomo v prihodnje na tem področju zagotovo doživeli negativna presenečenja, saj si večina ustrezne pokojnine ne bo mogla zagotoviti samo s prihodkom, ki ga zasluži, ampak bo morala v aktivni dobi dodatno varčevati. Z varčevanjem za pokrivanje pokojninske vrzeli je treba začeti čim prej, saj lahko na podlagi izračunov hitro ugotovimo, da nas bo odlašanje veliko stalo.
Kaj je pokojninska vrzel?
Razpon v mesečnem osebnem dohodku posameznika, ki se kaže kot razlika med povprečno mesečno plačo v določenem obdobju delovne dobe in izplačano pokojnino po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
Če želi posameznik po upokojitvi ohraniti enak življenjski standard, kot ga je imel pred upokojitvijo, mora njegova pokojnina znašati vsaj 85 odstotkov njegovega povprečnega dohodka.
