Slovenci z 19.700 evri finančnega premoženja med najbogatejšimi Zemljani

Slovenci z 19.700 evri finančnega premoženja med najbogatejšimi Zemljani

Slovenci se po višini finančnega premoženja uvrščamo na prvo mesto med državami srednje in vzhodne Evrope ter med najbogatejših 20 odstotkov Zemljanov.

Zadnje desetletje se je najbolj okrepil predvsem srednji razred, o čemer priča tudi podatek, da je imelo konec leta 2009 od 5300 do 31.600 evrov finančnega premoženja že 565 milijonov Zemljanov oziroma dvakrat več kot leta 2000. Presenetljivo je, da kar polovica srednjega razreda ne prihaja iz bogatih držav, katerim se sodeč po višini finančnega premoženja približujemo tudi Slovenci. Konec leta 2009 je imel namreč povprečen Slovenec za skoraj 20.000 evrov finančnega premoženja, kar nas po podatkih Allianza uvršča na 25. mesto na svetu.

Po podatkih iz raziskave globalnega premoženja, ki so jo opravili v nemškemu Allianzu, je imel namreč povprečni odrasli slovenski državljan konec leta 2009 za 19.700 evrov finančnega premoženja, kar nas uvršča na 25. mesto na svetu, med Novo Zelandijo in Estonijo.

Klikni na sliko za povečavoZaradi sorazmerno konservativne naložbene politike finančna kriza in padec tečajev na svetovnih borzah nista pomembneje vplivala na finančno premoženje slovenskih gospodinjstev. Po manjšem padcu v letu 2008 se je namreč v letu 2009 povprečno finančno premoženje Slovencev celo zvišalo za slabo desetino, medtem ko so v finančni krizi največje izgube utrpeli Grki, Američani, Španci in Latvijci.

Prvo mesto po višini finančnega premoženja že vrsto let zasedajo Švicarji, ki imajo v povprečju po 163.700 evrov finančnega premoženja, na drugem mestu so s po nekaj več kot 100.000 evrov Američani, na tretjem mestu pa Danci, ki v povprečju premorejo vsak po 96.200 evrov finančnega premoženja.

Desetletje rasti v vzhodni Evropi

Zadnja leta se je najhitreje povečevalo predvsem premoženje prebivalcev vzhodne Evrope, saj je povprečna letna rast v zadnjem desetletju dosegla kar 17 odstotkov, medtem ko je bila povprečna rast na svetu več kot štirikrat nižja. V Allianzu so ugotovili, da se je zadnja leta najhitreje povečevalo finančno premoženje prebivalcev revnih držav, vendar je velik del vzrokov treba pripisati prav nizki osnovi. Če je imel povprečni prebivalec revne države še leta 2000 vsega dobrih 400 evrov finančnega premoženja, se je do leta 2009 to povzpelo na okoli 1800. V omenjenem obdobju se je finančno premoženje v srednje bogatih državah podvojilo na okoli 14.000 evrov, medtem ko je bila rast v bogatih državah nekajkrat nižja. Čeprav se je razkorak med bogatimi in revnimi državami - vsaj na tem področju - nekoliko zmanjšal, je pričakovati, da se bo že prihodnje leto ponovno povečal. Če se je zaradi padca tečajev na kapitalskih trgih znižalo predvsem finančno premoženje prebivalcev bogatih držav, so prav ti hkrati lani pobrali tudi večji delež sadov rasti na svetovnih borzah.

Slovenci v samem vrhu po varčevalnih navadah

Medtem ko so nekatera gospodinjstva v razvitih državah šele z začetkom finančne krize okrepila varčevanje, se slovenska gospodinjstva uvrščajo v svetovni vrh po varčevalnih navadah. Po podatkih Eurostata slovenska gospodinjstva za varčevanje namreč namenijo skoraj 16 odstotkov razpoložljivih dohodkov, kar je petino nad povprečjem EU. Po zadnjih znanih podatkih se delež neto varčevanja (varčevanje zmanjšano za zadolževanje) slovenskih gospodinjstev giblje pri okoli sedmih odstotkih, višji delež neto varčevanja pa imajo le Švica, Nemčija in Avstrija.

Zaradi rasti brezposelnosti, nizke stopnje rasti plač in nekoliko višje potrošnje se je v prvih devetih mesecih minulega leta opazneje znižal delež varčevanja gospodinjstev, in sicer v območju evra na 13,3 odstotka in v vsej Evropski uniji na 11,5 odstotka razpoložljivega dohodka. Tudi Banka Slovenije ugotavlja, da se je lani obseg depozitov gospodinjstev pri slovenskih bankah zvišal "le" za 490 milijonov evrov, kar je več kot polovico manj kot v letih pred krizo. Konec lanskega decembra so imela tako gospodinjstva pri slovenskih bankah najetih za 8,7 milijarde evrov posojil in za 14,3 milijarde evrov depozitov.

Kje je finančno premoženje Slovencev

Glede na strukturo finančnega premoženja so slovenska gospodinjstva veliko bolj primerljiva z revnimi kot bogatimi državami. Medtem ko imajo prebivalci slednjih premoženje sorazmerno enakomerno razpršeno med depozite, življenjska in naložbena zavarovanja ter delnice, obveznice in vzajemne sklade, v Sloveniji kot najbolj razširjena oblika varčevanja še vedno prevladujejo depoziti.

Poleg depozitov so med Slovenci vse bolj razširjena tudi naložbena zavarovanja in v nekoliko manjši meri vzajemni skladi. Konec minulega leta je skupno število zavarovancev, ki vlagajo v naložbena zavarovanja, že preseglo 430.000, skupni obseg premoženja v naložbenih zavarovanjih pa se približuje meji 800 milijonov evrov. V vzajemnih skladih in investicijskih družbah domačih družb za upravljanje je bilo konec minulega leta sicer zbranih za okoli 2,3 milijarde evrov premoženja, vendar pa je pri tem treba opozoriti, da nasprotno od naložbenih zavarovanj v vzajemne sklade investirajo tudi podjetja in ne le posamezniki. Kakšna je struktura delniških naložb Slovencev, ni natančno znano, po dosegljivih informacijah pa izstopajo predvsem naložbe v domače družbe in delnice družb iz nekdanje Jugoslavije, kamor se je največ sredstev steklo tik pred začetkom svetovne finančne krize.

Večina finančnega premoženja v rokah peščice Zemljanov

Po zadnjih uradnih podatkih največ milijonarjev še vedno prihaja iz ZDA, vse večje število milijonarjev pa zadnja leta prispevajo tudi države v razvoju, predvsem Kitajska, Brazilija in Rusija. Medtem ko so dolarski milijonarji razpršeni po vsem svetu, več kot 90 odstotkov milijarderjev (skupno število se ocenjuje na okoli 1000) prihaja iz Severne Amerike in zahodne Evrope. Vsega okoli 24,2 milijona Zemljanov oziroma 0,5 odstotka svetovne populacije ima po zadnjih podatkih v lasti za kar 69,2 trilijona dolarjev finančnega premoženja, medtem ko se število prebivalcev z od 100.000 do milijona dolarjev finančnega premoženja ocenjuje na okoli 334 milijonov evrov. Povedano drugače, omenjeni dve skupini, ki predstavljata okoli pet odstotkov svetovne populacije, obvladujeta okoli 80 odstotkov svetovnega finančnega premoženja.

Priporoči članek prijatelju