Privarčevali ste vsoto denarja, ki je nekaj časa ne boste potrebovali. Nagonska odločitev bi bila vezava sredstev na bančnem depozitu, kar je vsekakor smotrna poteza, a ne nujno vedno najboljša.
Kapitalski trgi vlagateljem nudijo pestro izbiro naložbenih možnosti, kamor lahko vložijo svoje prihranke. Vendar se kljub temu slovenski vlagatelji še vedno uvrščamo med bolj konzervativne, saj so po podatkih Banke Slovenije naši prihranki v večini investirani v bančne vloge za razliko od večine zahodnih držav, kjer je naložbena kultura bolj razvita.
Kot je razvidno iz omenjenih podatkov, je večina depozitov 3- oziroma 6-mesečnih, iz česar lahko sklepamo, da si varčevalci želijo na ta način zagotoviti likvidnost sredstev, s čimer pa se odpovejo višji obrestni meri. Poleg tega, da v času trajanja vezave sredstva niso dosegljiva, so obresti tudi obdavčene, v kolikor znesek vezave presega 33.333 evrov (pri izračunu smo privzeli 3-odstotno obrestno mero za vezano vlogo). Ob upoštevanju medletne inflacije in obdavčitve tako bančna vezava ne prinaša bistveno več kot zgolj ohranjanje glavnice glede na statistično inflacijo, ki pa je v praksi drugačna, pogosto manjša od inflacije, ki jo občutite na lastnem življenju zaradi vašega življenjskega sloga.
Obvezniški vzajemni skladi nudijo dobro alternativo bančnim produktom, saj večino svojega premoženja investirajo v obveznice, manj tvegane dolžniške vrednostne papirje. Primerni so za vlagatelje, ki želijo razpršiti sredstva v več obvezniških naložb in tako v obdobju varčevanja ustvariti donose z nizkim kapitalskim tveganjem. Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice je sklad investiral, kdaj zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice. V primerjavi z omejeno dostopnostjo sredstev pri bančni vezavi obvezniški vzajemni skladi zagotavljajo želeno likvidnost, saj so sredstva najkasneje v petih delovnih dneh po zahtevku za izplačilo na vlagateljevem transakcijskem računu.
Po zadnjih podatkih Združenja družb za upravljanje je v Sloveniji varčevanje v obvezniških vzajemnih skladih manj priljubljeno, saj ti predstavljajo le 3 odstotni delež vseh sredstev investiranih v vzajemne sklade. Razlog za manjšo priljubljenost obvezniških vzajemnih skladov lahko najdemo v kratki zgodovini varčevanja v vzajemnih skladih, v preteklih visokih obrestni merah na depozite, ki so jih ponujale banke v tranziciji ter v visokih preteklih donosnostih delniških vzajemnih skladov.
Osnovne razlike med obvezniškimi vzajemnimi skladi in bančnim varčevanjem se kažejo predvsem v naložbenem tveganju in pričakovani donosnosti. Vlagatelji v obvezniške vzajemne sklade so lahko ob nekoliko višjem tveganju pri dolgoročnem varčevanju nagrajeni v povprečju z višjimi donosi, medtem ko so vlagatelji, ki zaupajo sredstva banki dolgoročno, pri obrestih bolj omejeni.
Vlagateljem, ki si želijo višjih donosov od bančnih vlog in so pri varčevanju pripravljeni sprejeti višje tveganje, je v Sloveniji na voljo 51 obvezniških vzajemnih skladov, ki se glede na naložbeno politiko in področje vlaganja med seboj precej razlikujejo. Najmanj tvegani so tisti, ki vlagajo v državne in podjetniške obveznice razvitih držav z višjo bonitetno oceno, medtem ko bolj tvegani obvezniški vzajemni skladi sredstva vlagajo v bolj tvegane državne in podjetniške obveznice trgov v razvoju z nižjo bonitetno oceno.
Na podlagi primerjave donosnosti varčevanja v vzajemnih skladih z varčevanjem na banki lahko sklepamo, da je bančno varčevanje namenjeno vlagateljem, ki si ne želijo, da se njihovi prihranki znižajo pod izhodiščni znesek vplačila. Za voljo visoke varnosti so se pripravljeni odreči višjim donosom. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so bili vlagatelji v obvezniških vzajemnih skladih v primerjavi z varčevanjem na banki tako kratkoročno kot dolgoročno glede na privzeto tveganje nadpovprečno nagrajeni. Najvišje donosnosti v desetletnem obdobju so bile do 7,7-krat, v povprečju pa do največ 98 odstotkov višje kot pri vlogah na banki.
Obvezniške vzajemne sklade lahko uporabimo za različne cilje varčevanja. Globalno usmerjene obvezniške vzajemne sklade lahko uporabimo kot samostojno naložbo, obvezniške sklade razvitih trgov pa kot naložbo z namenom zmanjšanja tveganja delniškega portfelja. V zadnjem obdobju so zelo zanimivi tudi bolj tvegani obvezniški vzajemni skladi, ki vlagajo v višje tvegane podjetniške in državne obveznice trgov v razvoju trgi ter v »high yield« podjetniške obveznice razvitih trgov, ki nosijo potencial donosnosti delnic ob obvezniškem tveganju.
Kako varčevati?
Vsekakor velja, da je k varčevanju potrebno pristopiti z jasnimi cilji in premišljeno. Osnova je t.i. zlata rezerva v najbolj varnih vpoglednih vlogah ali v obvezniških skladih, nato zagotovitev finančne varnosti z izbiro ustreznega zavarovanja (življensko, nezgodno). Šele nato naj sredstva usmerijo v varčevalne cilje. Pri izbiri primernih finančnih inštrumentov varčevanja je potrebno upoštevati zastavljene cilje varčevanja, dolžino in še sprejemljivo stopnjo tveganja. Zavedati se je potrebno, da pretekle donosnosti niso najpomembnejši podatek pri odločitvi o izbiri inštrumenta varčevanja in le-te niso garancija za prihodnje donose. Nasvet ali drugo mnenje je priporočljivo poiskati tudi pri finančnih svetovalcih. Naj vas čustva pri varčevanju ne zavedejo, vedno sledite v izhodišču zastavljeni strategiji.
