Predsednik Društva za pravno državo Rado Pezdir je opoldne viceguvernerju Banke Slovenije Darku Bohnecu izročil poziv z zahtevo centralni banki, naj začne ukrepati v primeru kartelnega dogovora štirih bank pri uvedbi nadomestila za dvige na bankomatu druge banke. V ZPS so medtem dobili odgovore teh bank na njihov poziv.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je prejela odgovore štirih bank, ki jih je prejšnji teden pozvala k takojšnjem vračilu nezakonito zaračunanih provizij. Ker gre pri ravnanju štirih bank, ki imajo v Sloveniji skupaj več kot polovični tržni delež, za ugled celega bančnega sektorja, ZPS javno opredelitev pričakuje tudi od Združenja bank Slovenije.
NLB in Abanka sta napovedali, da bosta svoje obveznosti do potrošnikov izpolnili, medtem ko so se pri NKBM in Banki Celje odločili za nadaljevanje sodne poti, so danes sporočili iz zveze. V Banki Celje so nato svojo odločitev spremenili.
Iz Banke Celje so namreč danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so »zaradi dolgotrajnosti postopka na Vrhovnem sodišču RS sprejeli odločitev, da bodo zaračunane provizije, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki so predmet sodnega postopka, vrnili komitentom, o čemer bodo komitente in javnost obvestili«.
V NKBM pa so danes za STA povedali, da so zoper odločitev Vrhovnega sodišča RS vložili revizijski zahtevek. V NKBM čakamo na odločitev vrhovnega sodišča o vloženem revizijskem zahtevku, zato v tej fazi še ne moremo komentirati predvidenih nadaljnjih korakov. Bomo pa ravnali v dobro vseh naših deležnikov, so zapisali.
Medtem ko v ZPS odločitev NLB in Abanke pozdravljajo, pa odločitev NKBM in Banke Celje, da »nadaljujeta s sodnimi postopki«, po njihovih navedbah kaže na kritično pomanjkanje odgovornosti obeh bank do družbe. »Njuno ravnanje je še posebej nedopustno zaradi dejstva, da gre pri obeh bankah za podjetji v večinski državni lasti«, so navedli in odgovorne državne organe še enkrat pozvali k podpori in hitrem ukrepanju.
Na poziv ZPS k podpori se je odzval tudi minister za finance Franc Križanič, ki je banke, kot so navedli v ZPS, pozval, »naj oškodovane potrošnike čim prej obvestijo o tem, kako jim bodo povrnile nastalo škodo«. Ker pa gre pri ravnanju štirih bank, ki imajo v Sloveniji skupaj več kot polovični tržni delež, za ugled celega bančnega sektorja, v ZPS javno opredelitev pričakujejo tudi od Združenja bank Slovenije.
Pri ZPS podpirajo vse iniciative in aktivnosti katerih cilj je, da v Sloveniji končno dobimo regulatorja finančnega trga, ki bo ustrezno nadziral poslovanje ponudnikov finančnih storitev. O problematiki odsotnosti učinkovitega nadzora, ki bi ščitil tudi potrošnike, je ZPS maja letos organizirala mednarodni finančni forum, na katerem so potrošniške organizacije iz obeh strani Atlantika vladam in regulatorjem iz EU in ZDA predstavile »Ljubljansko deklaracijo o potrošnikih in finančnih storitvah«. Deklaracija opredeljuje ukrepe, ki so potrebni za to, da bodo finančni trgi začeli delovati tudi v korist potrošnikov. Boštjan Krisper, svetovalec ZPS za finančno področje, je povedal: »Ker je v aktualnem koalicijskem sporazumu zapisana ustanovitev enotne agencije za nadzor in regulacijo finančnega sistema, katere naloga je tudi zaščita potrošnikov, pričakujemo konkretne ukrepe in predloge s strani Vlade RS. Vsak dan brez učinkovitega regulatorja finančnega trga pomeni za potrošnike nova finančna oškodovanja«.
