Spletno nakupovanje ima nedvomno prednost pred tekanjem po trgovinah, še posebej v predprazničnem času, ko se tam kar tare ljudi. Na ZPS so opravili kratek pregled najpogostejših možnosti plačila in pripravili nekaj napotkov za večjo varnost spletnega nakupovanja.
Potrošnikom predvsem svetujejo, da pred izbiro načina plačila preverijo, če morda izbrani način povzroči dodatne stroške ali zmanjša morebitni popust. Previdnost pa nikakor ne bo odveč tudi pri prevzemu blaga - potrošniki naj pred prevzemom preverijo, ali je prejeti izdelek poškodovan, tudi če je sam paket nepoškodovan, ter prevzem v primeru poškodb zavrnejo.
6 najpogostejših možnosti plačil – katero izbrati?
1. Plačilo po povzetju: prednost tega načina je, da potrošnikom po spletu ni treba posredovati občutljivih podatkov, res pa je, da bodo morali ob prevzemu naročenega blaga praviloma plačati z gotovino.
2. Plačilo s kartico z odloženim plačilom: podatke o svoji kartici morajo potrošniki posredovati prek spleta. Pri uporabi šifrirane povezave in trimestne varnostne kode je tveganje, da bi bili podatki zlorabljeni, razmeroma majhno. Še manjše pa je tveganje, če uporabijo funkciji "Mastercard SecureCode" ali "Verified by Visa", ko namesto podatkov o kartici uporabijo geslo in varnostno sporočilo. Na splošno velja, da v primeru zlorabe kartice potrošniki ne jamčijo za škodo nad 150 evri, razen če so ravnali zelo malomarno. Trgovcu naj potrošniki nikoli ne pošiljajo kopij svojih kartic in ne posredujejo svojih podatkov po telefonu.
3. Plačilo prek spletnega plačilnega servisa: s trgovčevega spletnega mesta bodo pri naročilu preusmerjeni v svojo spletno banko, kjer jih bo že čakal pripravljen nalog za plačilo. Za zdaj lahko tako kupujejo komitenti Abanke in NLB.
4. Plačilo z uporabo sistema Moneta ali Si.Nakup: oba sistema ponujata možnost varnega plačevanja s pomočjo mobilnega telefona. S trgovčevega spletnega mesta bodo potrošniki preusmerjeni na spletno mesto upravljavca sistema. Temu sporočijo svojo telefonsko številko in poslal jim bo SMS-sporočilo s kodo, ki jo potrebujejo za nakup. Praviloma bo nakup zaračunan v okviru mesečnih stroškov uporabe mobilnega telefona.
5. Plačilo s pomočjo storitve PayPal: trgovcu potrošnik posreduje le svoj referenčni naslov elektronske pošte, občutljivi podatki o karticah ali bančnem računu pa se hranijo na strežniku PayPala. Tveganje pomenijo predvsem lažna spletna mesta ponudnikov, ki vabijo k posredovanju vstopnih podatkov za potrošnikov račun PayPal. PayPal ni na voljo v slovenščini in pri slovenskih ponudnikih.
6. Plačilo ob prevzemu na blagajni: nekateri ponudniki omogočajo, da potrošniki blago prevzamejo in plačajo na blagajni v trgovini, kljub temu pa lahko na spletu udobno primerjajo ponudbo in izkoristijo popust pri spletnem nakupu. S trgovcem naj se potrošnik predhodno dogovori za rok, v katerem bo kupljeno blago na voljo za prevzem.
4 nasveti za varno nakupovanje preko spleta
1. Podatki o ponudniku: dobre spletne trgovine na svojem spletnem mestu pregledno objavijo popolne kontaktne podatke o sebi, o postopku nakupa in splošne pogoje. Potrošnikom na ZPS svetujejo, da kontaktne podatke shranijo, da bodo lahko s ponudnikom, če bi se pojavile težave, hitro navezali stik. Previdnost je na mestu pri spletnih trgovinah, ki objavijo le naslov poštnega nabiralnika.
2. Varnost osebnih podatkov: podatke o svojem bančnem računu ali karticah naj potrošniki posredujejo le prek šifriranih povezav. Prepoznali jih bodo na primer po napisu "https" v naslovni vrstici spletnega brskalnika.
3. Gesla: potrošniki naj uporabljajo gesla, sestavljena najmanj iz osmih znakov (malih in velikih črk in številk), saj so varnejša. Gesla, sestavljena iz njihovega imena, rojstnega dne, ali drugih osebnih podatkov, je mnogo lažje zlorabiti. Gesel ni priporočljivo shranjevati na računalniku, saj lahko tako postanejo plen hekerja, ki bi mu uspelo vdreti vanj.
4. Zaščita računalnika: potrošniki naj ne pozabijo na protivirusne programe in požarni zid, ki hekerjem oteži dostop do računalnika. Na ZPS odsvetujejo opravljanje spletnih nakupov s tujih računalnikov, za katere ne vedo, ali in kako dobro je poskrbljeno za zaščito. Podatki so namreč tako varni, kot je varen računalnik, s katerega nakupujejo.
