Univerzalni temeljni osebni dohodek 300 EUR mesečno

Univerzalni temeljni osebni dohodek 300 EUR mesečno

Z univerzalnim temeljnim dohodkom, katerega predlog uvedbe je uradno izšel v ponedeljek, bi po ocenah avtorice predloga Valerije Korošec iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj prihranili. Izračun posledic uvedbe za leto 2008 kaže, da bi bil ta sistem za vsaj 75 milijonov ugodnejši od sedanjih socialnih transferjev, je dejala za Večer.

V predlogu uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka se predlaga, da ta nadomesti 16 transferjev, je pojasnila Koroščeva za Večerovo prilogo V soboto. Univerzalni temeljni dohodek - po predlogu bi znašal 300 evrov - bi lahko po njeni oceni postal temelj socialne države v smislu zagotavljanja socialne varnosti.

»Ostaja pa še vse polno nalog socialne države, ki jih univerzalni temeljni dohodek ne bo spremenil, niti se jih ne bo dotikal,« je pojasnila in dodala, da med te sodijo tudi pravice invalidov.

Za upokojence se višina dohodkov ne spremeni, spremeni se le za tiste, ki imajo sedaj dohodke nižje od 300 evrov - ti bi bili na boljšem. Tudi za zaposlene se višina dohodka ne bi spremenila: tisti, ki plače prejemajo redno, spremembe sistema skoraj ne bi opazili.

»Višina dohodka se zaposlenim ne bi spremenila, sprememba je samo v tem, da v sistemu univerzalnega temeljnega dohodka čisto vsak posameznik dobi na svoj račun vsaj 300 evrov,« je izpostavila. Pojasnila je, da univerzalni temeljni dohodek nadomešča sedanji sistem in ga bolj učinkovito izvaja, vsem brezposelnim in revnim pa bi omogočil eksistenčni minimum, tako kot zdaj.

Na mizi sta zdaj po njeni oceni dve možnosti: reformiran sistem socialne varnosti, kot ga predlaga vlada, in sistem univerzalnega temeljnega dohodka.

Z uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, tako Koroščeva, ne bi dobili »revolucije, pač pa konsistentno in dosledno izpolnitev tega, kar imamo zapisano v ustavi, in tudi to, kar so nam ves čas obljubljali - zagotovljeno socialno varnost«.

Kot je pojasnila, bi univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji, če bi zdaj razpisali referendum, lahko imeli v enem letu. »Da bi pa temu prilagodili celoten sistem, bi bil potreben določen čas. Spremeniti bi bilo potrebno veliko zakonodaje,« je še ocenila Koroščeva.

Priporoči članek prijatelju