V zadnjem času je precej aktualna reforma sedanjega pokojninskega sistema. Ta hip še ni povsem jasna njena natančna vsebina in kdaj bo dokončno tudi sprejeta. Dejstvo pa je, da se nam v prihodnje napovedujejo časi, ko bomo precej bolj odvisni od lastnih prihrankov, saj bomo morali delati dalj, pokojnine pa bodo v primerjavi s sedanjimi občutno nižje.
Pri vprašanju pokojnin ne gre samo za aktualno krizo, temveč dodatno še za trende, kot so demografske spremembe, zmanjševanje razmerja med številom upokojencev in številom zaposlenih, staranje prebivalstva in drugo.
Pričakovana življenjska doba prebivalstva se podaljšuje, zato se v Sloveniji srečujemo s staranjem prebivalstva v večji meri, kot to velja za države EU in razvitega sveta.
Ti trendi niso posledica krize, ampak jih je kriza samo še bolj osvetlila in pospešila razmišljanja o nujnosti ukrepanja na tem področju. Ukrepati mora tako država kot vsak posameznik.
Pokojnine so manjše, kot so bile pred leti, in bodo v prihodnje zaradi trendov verjetno še manjše glede na višino neto plače posameznika v času aktivne dobe. Dejstvo je, da se je v Sloveniji razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih v zadnjih 25 letih zmanjšalo skoraj za polovico, z 1:3 na 1:1,6. Po ocenah naj bi leta 2035 to razmerje znašalo 1:1, kar pomeni, da bo število aktivno zaposlenih ljudi enako številu upokojencev.
Glede na trende je jasno, da samo državni ukrepi pri zagotavljanju pokojnin ne bodo dovolj in da bomo za svojo dodatno pokojnino vse bolj odgovorni sami. Če ne bomo ukrepali, bomo v prihodnje na tem področju zagotovo doživeli negativna presenečenja. Večina si ustrezne pokojnine ne bo mogla zagotoviti samo s prisluženim prihodkom, ampak s sredstvi, ki si jih bomo uspeli prihraniti v aktivni dobi.
