Vzajemni skladi so namenjeni predvsem vlagateljem, ki želijo razpoložljiva denarna sredstva investirati v nakup delnic delniških družb in drugih vrednostnih papirjev (npr. obveznic), a nimajo dovolj znanja, izkušenj ali časa, da bi to počeli sami.
Varčevanje v vzajemnih skladih je namenjeno tako tistim z večjimi enkratnimi vložki kot t.i. malim vlagateljem, ki na ta način lahko z nižjimi mesečnimi vložki posredno investirajo na borzi.
V nadaljevanju vam predstavljamo 11 razlogov za varčevanje v vzajemnih skladih.
1. Manjše tveganje za vlagatelja
Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in zmanjšuje tveganje naložbe.
2. Nižji stroški trgovanja
Upravljalci vzajemnih skladov premoženje vlagateljev razpršijo na večje število različnih vrednostnih papirjev z precej nižjimi stroški, kot to lahko storil povprečni vlagatelj razen, če ne gre za vlagatelja, ki v vrednostne papirje že na samem začetku razporedi veliko vsoto premoženja.
3. Strokovno upravljanje
Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, ker to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki, ki nenehno raziskujejo dogajanja tako na borzah in finančnih trgih nasploh, kot tudi v gospodarstvih, gospodarskih panogah in gospodarskih družbah.
4. Visoka likvidnost sredstev
Ker sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, jih lahko vlagatelji kadarkoli dvignejo. DZU mora denar nakazati na račun vlagatelja najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka za izplačilo.
5. Prihranek časa
Pri investiranju v vzajemne sklade vlagatelji prihranijo čas, ki bi ga porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje, ker izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnost prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.
6. Preprostost varčevanja
Pristop in varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vrednostnih papirjih razmeroma preprosto. Vlagatelju ni treba storiti drugega, kot da izbere ustrezen vzajemni sklad, izpolni in podpiše pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Za vse drugo poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravljalec.
7. Davčne ugodnosti
Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je uvedba krovnega sklada, ki vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobički pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. Odlog davčne obveznosti, ki ga omogoča varčevanje v krovnem skladu tako predstavlja pomembno prednost varčevanja v vzajemnih skladih v primerjavi z varčevanjem v samostojnih vzajemnih skladih, kot tudi v primerjavi z neposrednimi nakupi drugih vrednostnih papirjev.
8. Regulativa in nadzor
Za varnost vlagateljev je pri varčevanju v vzajemnih skladih dobro poskrbljeno. To področje je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1). Nadzor nad poslovanjem vzajemnih skladov in družb za upravljanje izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
9. Visoka dostopnost
Varčevanje v vzajemnih skladih je dostopno pravnim, fizičnim in mladoletnim osebam. Najmanjše možno vplačilo je za vsak sklad posebej določeno, ponavadi pa je višina minimalnega vplačila v vzajemni sklad omejena na vrednost enote premoženja povečana za vstopno provizijo. Vlagatelji lahko varčujejo po svojih zmožnostih.
10. Visoka preglednost poslovanja
Vrednosti točk vzajemnih skladov so dnevno objavljene v tečajnici, ki jo najdete tako na spletnem mestu www.vzajemci.com kot dnevnem časopisju z veliko naklado (Delo, Dnevnik, Večer, Finance), na 323 strani teleteksta RTV SLO ter na spletnih straneh posameznih DZU. Vsakega 15. v mesecu pa DZU-ji objavijo tudi mesečno poročilo za posamezni podsklad krovnega sklada iz katerega je razvidna tudi naložbena struktura sklada za pretekli mesec.
11. Varovanje osebnih podatkov
Ena od manj prijetnih lastnosti neposrednega investiranja v delnice v Sloveniji je, da je delniška knjiga javna in jo lahko vsakdo pri Centralni klirinško depotni družbi (KDD) tudi kupi. V njej je razvidno, koliko delnic nekega podjetja ima v lasti posamezna oseba, kar je za marsikaterega lastnika delnic velika slabost. V nasprotju z zgoraj opisano situacijo, ki velja za lastništvo delnic, je pri vzajemnih skladih varovanje podatkov veliko boljše. Investicijski kuponi za razliko od delnic niso vodeni pri KDD in se torej seznama imetnikov ne da kupiti.
