Kolikšna je vaša pokojniska vrzel?

Članek slika

Danes lahko rečemo, da bodo v prihodnje povprečne pokojnine znašale okoli polovice vaših mesečnih prihodkov v času zaposlitve. Ponujamo vam informativni izračun pokojninske vrzeli.

 

V času krize se pri načrtovanju osebnih financ vse bolj srečujemo tudi z aktualnimi vprašanji pokojnin in vprašanjem, kakšne bodo naše pokojnine v prihodnje, ali bodo v prihodnje še takšne kot so bile pred leti, ali bodo nižje kot so bile in bo za dodatno pokojnino moral poskrbeti tudi vsak sam.
Pri vprašanju pokojnin ne gre samo za aktualno krizo, temveč dodatno še za trende, (demografske spremembe, zmanjševanje razmerja med številom upokojencev in številom zaposlenih, staranjem prebivalstva).
Vse manj akitvnega prebivalstva
Dejstvo je, da se je v Sloveniji razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih v zadnjih 25 letih zmanjšalo skoraj za polovico, iz 1:3 na 1:1,6 in bo po ocenah čez 25 let, leta 2035, znašalo 1:1., kar pomeni, da bo na aktivno zaposlenega prišel en upokojenec.
Podaljševanje življenske dobe povečuje izdatke pokojninske blagajne
Na drugi strani pa se pričakovana življenjska doba prebivalstva podaljšuje in se srečujemo s staranjem prebivalstva še v večji meri kot to velja za EU države in države razvitega sveta.
Ti trendi niso posledica krize, ampak jih je kriza samo še bolj osvetlila in pospešila razmišljanja o nujnosti ukrepanja na tem področju, tako države kot posameznika. Dejstvo je, da so pokojnine manjše kot so bile pred leti in bodo v prihodnje zaradi trendov verjetno še manjše glede na višino neto plače posameznika v času aktivne dobe.
Pokojninsko vrzel morate zapolniti v aktivni dobi, zato začnite razmišljati o tem sedaj
Glede na trende je jasno, da samo državni ukrepi pri zagotovljanju pokojnin ne bodo dovolj, in da bomo za svojo dodatno pokojnino vse bolj odgovorni sami. Če ne bomo ukrepali, bomo v prihodnje na tem področju zagotovo doživeli negativna presenečenja. Večina si ustrezne pokojnine ne bo mogla zagotoviti samo s prihodkom, ki ga zaslužimo, ampak s sredstvi, ki si jih bomo uspeli prihraniti v aktivni dobi.
10 odstotkov mesečnih prihodkov vam že lahko omogoči lepo starost
Da bi zapolnili pokojninsko vrzel, ki je vse večja, si morate pomagati z varčevanjem. In zmernim odpovedovanjem, tako da varčujemo del mesečnih prihodkov, naprimer 10 odstotkov (kakšen del je potrebno nameniti varčevanju za pokojnino je odvisno tudi od starosti in časa, ki ga ima posameznik na razpolago do upokojitve). S takšnim varčevanjem se življenje večini verjetno ne bo bistveno spremenilo, 10 odstotkov pa bo na dolgi rok zagotovilo kar zajetno glavnico, iz katere se lahko črpajo sredstva za dodatno pokojnino (varčevanje v t.i. tretjem pokojninskem stebru). V primeru, da morda  sredstev ne bomo potrebovali za dodatno pokojnino, jih bomo lahko uporabili za kaj drugega, saj na privarčevani glavnici ne bo pisalo za kaj se mora uparabiti (morda jo bomo namenili za pomoč otrokom ali vnukom...). Kaj pa, če jo bomo potrebovali in takrat ne bo na razpolago dodatnih potrebnih sredstev? Takrat bo prepozno, da smo poznali trende, mi pa nismo ukrepali? Koga bomo krivili takrat? Državo? Sami sebe?
Priporočamo mesečna vplačila prek trajnika
Seveda pa kakršnokoli varčevanje ni dovolj. Pomembno je, kje in v katerih produktih varčujemo? Eden izmed izredno dobrih in učinkovitih načinov je redno, disciplinirano, postopno, najbolje mesečno varčevanje preko vzajemnih skladov ali investicijskih zavarovanj, kjer z manjšimi periodičnimi zneski lahko nareditmo na dolgi rok za svojo dodatno pokojnino veliko (z razpršitvijo sredstev po svetu, regijah in panogah, predvsem pa časovno razpršitvijo zmanjšujemo tveganja in povečujemo varnost in donosnost).
Prej kot začnete, bodo potrebni mesečni izdatki nižji
Vse bolj se zavedamo, da bo za pokojnino potrebno varčevati celotno aktivno obdobje od prve zaposlitve naprej. Mladi so tu v veliki prednosti, saj je čas njihov največji kapital, v katerem lahko dolgoročno izkoristijo moč obrestno obresnega računa in metodo povprečnega stroška. Pričeti je potrebno takoj, ker nas bo drugače vsako odlašanje več stalo. Prej, ko začnemo, manj nas bo stalo in manjše mesečne zneske bo potrebno varčevati za ta najpomembnejši življenjski strateški cilj.
Tisti, ki imate kratko obdobje do upokojitve, manj kot 10 let, je dobro, da si naredite tudi popis že ustvarjenega premoženja in načrtujete, kakšen del premoženja, si boste namenili za dodatno pokojnino, saj boste samo z mesečnim varčevanjem zanjo težko dosegli višino potrebnih sredstev.
Vsak odgovoren posameznik se mora torej zavedati, da mora ukrepati in to čim prej. Kako naj načrtuje sredstva za pokojnino, kam naj se obrne?
Pri načrtovanju sredstev za dodatno pokojnino je potrebno upoštevati številne dejavnike osebne situacije posameznika: življenjski in poslovni cikel, finančni položaj, starost, naložbeni profil, obstoječe produkte, že ustvarjeno premoženje oz. prihranke, ki si jih je posameznik že namenil ali jih bo namenil pokojnini...
Za pomoč pri varčevanju za pokojnino v t.i. tretjem pokojninskem stebru se naročite na brezplačno naložbeno številko Vzajemcev: 080 35 08 ali nam pišite na [email protected]
Rezervirajte si urico časa in skupaj z vami bomo v osebnem razgovoru preučili, kaj bi bilo za vas glede na vašo osebno situacijo najbolj ustrezno. Zagotovite si termin v naših poslovnih prostorih ali na vašem domu tudi za morebitne druge cilje (varčevanje za nepremičnimo, šolanje otrok, zlato rezervo...) in skupaj bomo poiskali za vas najustreznejšo rešitev.

V času krize se pri načrtovanju osebnih financ vse bolj srečujemo tudi z aktualnimi vprašanji pokojnin in vprašanjem, kakšne bodo naše pokojnine v prihodnje, ali bodo v prihodnje še takšne kot so bile pred leti, ali bodo nižje kot so bile in bo za dodatno pokojnino moral poskrbeti tudi vsak sam.

Pri vprašanju pokojnin ne gre samo za aktualno krizo, temveč dodatno še za trende, (demografske spremembe, zmanjševanje razmerja med številom upokojencev in številom zaposlenih, staranjem prebivalstva).

Dejstvo je, da se je v Sloveniji razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih v zadnjih 25 letih zmanjšalo skoraj za polovico, iz 1:3 na 1:1,6 in bo po ocenah čez 25 let, leta 2035, znašalo 1:1., kar pomeni, da bo na aktivno zaposlenega prišel en upokojenec. 
Podaljševanje življenske dobe povečuje izdatke pokojninske blagajne

Na drugi strani pa se pričakovana življenjska doba prebivalstva podaljšuje in se srečujemo s staranjem prebivalstva še v večji meri kot to velja za EU države in države razvitega sveta.

Ti trendi niso posledica krize, ampak jih je kriza samo še bolj osvetlila in pospešila razmišljanja o nujnosti ukrepanja na tem področju, tako države kot posameznika. Dejstvo je, da so pokojnine manjše kot so bile pred leti in bodo v prihodnje zaradi trendov verjetno še manjše glede na višino neto plače posameznika v času aktivne dobe.

Pokojninsko vrzel morate zapolniti v aktivni dobi, zato začnite razmišljati o tem sedaj

Glede na trende je jasno, da samo državni ukrepi pri zagotovljanju pokojnin ne bodo dovolj, in da bomo za svojo dodatno pokojnino vse bolj odgovorni sami. Če ne bomo ukrepali, bomo v prihodnje na tem področju zagotovo doživeli negativna presenečenja. Večina si ustrezne pokojnine ne bo mogla zagotoviti samo s prihodkom, ki ga zaslužimo, ampak s sredstvi, ki si jih bomo uspeli prihraniti v aktivni dobi.

10 odstotkov mesečnih prihodkov vam že lahko omogoči lepo starost

Da bi zapolnili pokojninsko vrzel, ki je vse večja, si morate pomagati z varčevanjem. In zmernim odpovedovanjem, tako da varčujemo del mesečnih prihodkov, naprimer 10 odstotkov (kakšen del je potrebno nameniti varčevanju za pokojnino je odvisno tudi od starosti in časa, ki ga ima posameznik na razpolago do upokojitve). S takšnim varčevanjem se življenje večini verjetno ne bo bistveno spremenilo, 10 odstotkov pa bo na dolgi rok zagotovilo kar zajetno glavnico, iz katere se lahko črpajo sredstva za dodatno pokojnino (varčevanje v t.i. tretjem pokojninskem stebru). V primeru, da morda  sredstev ne bomo potrebovali za dodatno pokojnino, jih bomo lahko uporabili za kaj drugega, saj na privarčevani glavnici ne bo pisalo za kaj se mora uparabiti (morda jo bomo namenili za pomoč otrokom ali vnukom...). Kaj pa, če jo bomo potrebovali in takrat ne bo na razpolago dodatnih potrebnih sredstev? Takrat bo prepozno, da smo poznali trende, mi pa nismo ukrepali? Koga bomo krivili takrat? Državo? Sami sebe?

Priporočamo mesečna vplačila prek trajnika

Seveda pa kakršnokoli varčevanje ni dovolj. Pomembno je, kje in v katerih produktih varčujemo? Eden izmed izredno dobrih in učinkovitih načinov je redno, disciplinirano, postopno, najbolje mesečno varčevanje preko vzajemnih skladov ali investicijskih zavarovanj, kjer z manjšimi periodičnimi zneski lahko nareditmo na dolgi rok za svojo dodatno pokojnino veliko (z razpršitvijo sredstev po svetu, regijah in panogah, predvsem pa časovno razpršitvijo zmanjšujemo tveganja in povečujemo varnost in donosnost).

Prej kot začnete, bodo potrebni mesečni izdatki nižji

Vse bolj se zavedamo, da bo za pokojnino potrebno varčevati celotno aktivno obdobje od prve zaposlitve naprej. Mladi so tu v veliki prednosti, saj je čas njihov največji kapital, v katerem lahko dolgoročno izkoristijo moč obrestno obresnega računa in metodo povprečnega stroška. Pričeti je potrebno takoj, ker nas bo drugače vsako odlašanje več stalo. Prej, ko začnemo, manj nas bo stalo in manjše mesečne zneske bo potrebno varčevati za ta najpomembnejši življenjski strateški cilj.

Tisti, ki imate kratko obdobje do upokojitve, manj kot 10 let, je dobro, da si naredite tudi popis že ustvarjenega premoženja in načrtujete, kakšen del premoženja, si boste namenili za dodatno pokojnino, saj boste samo z mesečnim varčevanjem zanjo težko dosegli višino potrebnih sredstev.

Vsak odgovoren posameznik se mora torej zavedati, da mora ukrepati in to čim prej. Kako naj načrtuje sredstva za pokojnino, kam naj se obrne?

Pri načrtovanju sredstev za dodatno pokojnino je potrebno upoštevati številne dejavnike osebne situacije posameznika: življenjski in poslovni cikel, finančni položaj, starost, naložbeni profil, obstoječe produkte, že ustvarjeno premoženje oz. prihranke, ki si jih je posameznik že namenil ali jih bo namenil pokojnini...

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja