Razlike med tremi pokojninskimi stebri

Razlike med tremi pokojninskimi stebri

V Sloveniji je bila pred desetimi leti izvedena pokojninska reforma, ki je med drugim uvedla trostebrni pokojninski sistem. Bistvo trostebernega sistema je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, ker mu samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja več ustrezne pokojnine. Zasnova pokojninskega sistema na več stebrih je bila nujna že pred desetimi leti in je še bolj nujna danes.

V Sloveniji je bila pred desetimi leti izvedena pokojninska reforma (ZPIZ-1), ki je med drugim uvedla trostebrni pokojninski sistem oz. drugi in tretji pokojninski steber.

Pokojninski sistem je pred tem temeljil izključno na enostebrnem dokladnem sistemu, t.i., prvem pokojninskem stebru, ki je obvezen za vse delodajalce, zaposlene in samozaposlene. Nosilec in izvajalec sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

Prvi pokojninski steber temelji na medgeneracijski pogodbi. To pomeni, da prispevke v ZPIZ vplačujejo zaposleni, iz njega pa se izplačujejo pokojnine sedanjim upokojencem. S prvim pokojninskim stebrom upravlja in gospodari država po načelu vzajemnosti in solidarnosti.

Zasnova pokojninskega sistema je bila nujna že pred desetimi leti in je še bolj nujna danes

Zadnja reforma pokojniskega sistema je bila izvedena leta 2000, katere ena izmed poglavitnih sprememb je bila uvedba trostebrnega sistema. Reforma je bila nujna zaradi  podobnih vzrokov kot danes: zaradi trenda demografskih sprememb in staranja prebivalstva, pri čemer je Slovenija še v bolj neugodnem položaju kot druge EU države. Zaradi trendov bo vse manj zaposlenih, ki bodo prispevali sredstva za financiranje pokojnin v prvi steber (v zadnjih letih je potrebno pokrivati razliko med zakonskimi obveznostim za izplačila ZPIZ in prilivi sredstev v pokojninsko blagajno z dodatnimi sredstvi iz državnega proračuna).   

Zmanjšanje pokojnin iz naslova prvega pokojninskega stebra naj bi se zagotavljala iz drugih dveh stebrov, v katerem posamezniki del bremena prevzemajo nase, z varčevanjem za starost.

Drugi pokojninski steber ni enoten in je razdeljen na: obvezno dodatno zavarovanje, kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (v slednjega spada tudi dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, ki je zaprt vzajemni pokojninski sklad in ga upravlja Kapitalska družba) in prostovoljno dodatno zavarovanje.
Obvezno dodatno zavarovanje plačujejo delodajalci za tiste svoje zaposlene, ki opravljajo pretežno težka in zdravju škodljiva dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno poklicno opravljati (od začetka 2001 je uvedba obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja nadomestilo benificirano delovno dobo).

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje poteka po pokojninskem načrtu in mora biti vanj vključenih vsaj 51 odstotkov zaposlenih pri delodajalcu. Za delodajalca so premije davčna olajšava, ker neposredno znižujejo osnovo za davek od dobička. Podjetje koristi davčno olajšavo in si z vključitvijo v to obliko pokojninskega zavarovanja zmanjša osnovo za davek na dobiček, zaposlenim pa se ne poveča osnova za dohodnino in se ne plačuje prispevkov za socialno varnost niti davka na izplačane plače. Od leta 2007 je to ednina davčna olajšava, ki jo lahko posameznik uveljavi, poleg vzdrževanih družinskih članov pri dohodnini. Vendar je ta davčna olajšava omejena z najvišjim zneskom, ki znaša 5,844 odstotka bruto plače in ne več kot 2.646 € v letošnjem letu.

Za prostovoljno dodatno zavarovanje pa se posameznik samostojno odloča in lahko koristi davčno olajšavo oziroma odlog plačila dohodnine v višini do 5,844 odstotka bruto plače, vendar največ 220 € mesečno. Pri tem zavarovanju premijo plačuje posameznik in ni davčne prednosti za delodajalca.

Dejstvo pa je, da zaradi obvezujoče naložbene politike, zajamčene donosnosti, konservativne politike vlaganja, praviloma v depozitih in obveznicah, nizke višine mesečnih vplačanih premij v drugi pokojninski streber (povprečno vplačilo znaša manj kot 50 € mesečno), drugi steber ne more pokriti razlike znižanja pokojnin iz prvega stebra.

Tretji pokojninski sklad ni odvisen od statusa zaposlitve posameznika in predstavlja različne možnosti individualnega pokojninskega zavarovanja za starost v različnih naložbenih produktih (varčevanje v obveznicah, delnicah, preko vzajemnih skladov, investicijskih zavarovanj...).  Ta sistem je z reformo pokojninskega sistema in namenom, da zaposleni že v svoji aktivni delovni dobi privarčuje za dodatno pokojnino, postal tudi pri nas bolj aktualen. Z nekakšno kombinacijo med javno in zasebno pokojnino naj bi si posameznik privarčeval potrebna sredstva za starost, ki mu bo omogočala varnješo starost.

Zakaj so potrebni trije stebri?

Bistvo trostebernega sistema je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, ker  mu samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja več ustrezne pokojnine.

Drugi in tretji steber se med seboj zelo razlikujeta. Varčevanje v drugem stebru nadzira država in za to ponuja tudi določene davčne olajšave.
V drugi steber se lahko vključijo vsi posamezniki, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, kolektivno ali individualno. V kolektivno zavarovanje se lahko vključijo zaposleni preko delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt. Za kolektivni pokojninski načrt pri delodajalcu se mora po trenutni zakonodaji vključiti najmanj 51 odstotkov zaposlenih.

Za razliko od drugega stebra, je varčevanje v tretjem povsem samostojno, vanj pa se lahko vključi vsak posameznik ne glede na status zaposlitve. V tretji steber spada varčevanje v  obveznicah, delnicah, naložbe v vzajemne sklade, investicijska zavarovanja oz. vse, kar nam omogoča privarčevati denar za dodatno pokojnino. Pri tem stebru je največja pomanjkljivost disciplina posameznika in njegovo redno mesečno varčevanja za dodatno pokojnino. Kar je obvezno, pač lažje plačujemo, kot tisto kar ni. Vendar se je potrebno zavedati, da varčujemo zase, za svojo prihodnost po aktivni delovni dobi, ko ne bomo več mogli in bili sposobni služiti sredstev. Posameznik ima v tretjem stebru možnost, da pred načrtovanim obdobjem že privarčevana sredstva dvigne in jih porabi za kaj drugega (verjetno ciljev in želja v različnih življenjskih obdobjih nikoli ne zmanjka). Zavedati pa se je treba, da je in mora biti dodatna pokojnina naš najpomembnejši cilj, za katerega bo potrebno varčevati celotno delovno aktivno obdobje. Pri varčevanju v drugem stebru se kaj takega ne more zgoditi, saj kot pri obveznem pokojninskem zavarovanju, obstajajo pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati za pridobitev dodatne pokojnine.

Razlike med tremi stebri pokojninskega sistema so predvsem v:

  • pogojih sklenitve pokojninskega zavarovanja: vključenost v prvi steber je obvezna za vse delodajalce, zaposlene in samozaposlene. V drugi steber se lahko vključijo le zavarovanci prvega stebra, medtem ko za tretji steber ni potrebno izpolnjevati posebnih pogojev glede zaposlitvenega statusa in temelji na prosti odločitvi in izbiri posameznika
  • načinu financiranja: prvi steber temelji na sistemu prispevnega kritja ozirama t.i. pay-as-you-go sistemu, po katerem trenutno zaposleni vplačujejo prispevke, s katerimi se financirajo pokojnine upokojencem
  • načinu delovanja: drugi in tretji steber delujeta po kapitalskem načelu, kar pomeni, da se sredstva posameznika nalagajo na poseben račun, kjer se celotno dobo vplačevanja sredstva nalagajo in obrestujejo, po preteku zavarovalne dobe pa se iz tega računa prične izplačevanje rent
  • možnosti načina vključitve: v drugi steber se je možno vključiti samo na osnovi vključenosti v prvi steber, vanj se je možno vključiti tako individualno kot kolektivno, v okviru podjetja, v tretji steber pa se je možno vključiti brez pogojev na individualni ravni
  • višini premije in načinu vplačevanja premije: V prvi steber vsak mesec vplačujemo odstotke od bruto plače in sicer 8,85 % plača delodajalec, 15,5 % pa delojemalec. Višina premije, ki jo vplačujemo v drugi steber ni omejena, zakonsko je omejen le znesek, ki omogoča davčne olajšave, ta je najmanj 25 € in največ 5,844 % bruto plače zavarovanca, vendar ne več kot 2.646 € v letošnjem letu, vplačuje pa jo lahko tako delodajalec kot zaposleni. Tretji steber, ki temelji na individualni izbiri in zmožnostih posameznika nima omejitev glede višine vplačil
  • določitvi pričetka izplačevanja pokojninske rente: Pri obveznem zavarovanju je ta zakonsko določen in je odvisna od zakonsko določene dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca. Tudi v drugem stebru je potrebno izpolnjevati določene pogoje, kot so minimalna starost, upokojitev v skladu z zakonom in najmanj deset let vključenosti v drugi steber. V tretjem stebru zakonsko določenih omejitev ni. Omejitve so predvsem davčne narave v obliki davka na kapitalski dobiček, pri varčevanju v okviru določenih naložbenih produktov, naprimer investivijskih zavarovanj, pa se po preteku desetih let ne plača davek na kapitalski dobiček
  • davčnih olajšavah, ki jih lahko na podlagi narave zavarovanj uveljavimo: Vplačevanje v prvi steber je dajatev že sama po sebi in se zato odšteje od davčne osnove. Za drugi steber ponuja država delodajalcem in posamezniku davčne olajšave, saj se mu obveznost plačila dohodnine zniža za vrednost vplačanih premij, delodajalec pa je deležen olajšave na davek od dobička, na vrednost premij ne plačuje prispevkov, pri izračunavanju pokojninske osnove zavarovanca se premija ne upošteva, prav tako pa se premija ne šteje kot izplačilo plače
  • načinu izvajanja: Izvajalec obveznega zavarovanja je država oziroma Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za drugi steber skrbijo pokojninske družbe, vzajemni pokojninski skladi in zavarovalnice, tretji steber pa tvorijo banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje, borzno posredniške hiše in podobne finančne institucije.

Nujni ukrepi v vseh treh stebrih prokojninskega sistema

Z novo aktualno pokojninsko reformo (ZPIZ-2) se zaostrujejo pogoji pokojninskega zavarovanja v prvem stebru. Zasnova pokojninskega sistema na več stebrih je bila nujna že pred desetimi leti in je še bolj nujna danes. Z novim pokojninskim zakonom, se bodo stebri reformirali. Dejstvo je, da so pokojnine iz prvega pokojninskega stebra nižje, kot so bile v preteklosti, in da bo potrebno manjkajočo razliko nadoknaditi iz drugega pokojninskega stebra, ki se do sedaj ni izkazal kot ustrezna možnost. Predvsem pa bo potrebno načrtovati sredstva za dodatno pokojnino tudi preko tretjega stebra. V javnosti so potekale večinoma polemike o prvem pokojninskem stebru, in zaostrojevanju pogojev za upokojitev, še posebej na podaljševanju starosti in delovne dobe za upokojitev, manj o drugem pokojninskem stebru in še manj o tretjem. Vendar se bodo v luči modernizacije pokojninskega sistema pri vseh treh pokojninskih stebrih dogodile pomembne spremembe. V javnosti niso več neopažena prizadevanja, ki so se pričela v strokovnih krogih pred meseci s podbudo vladi za čim prejšnjo uvedbo davčnih spodbud tudi v tretjem pokojninskem stebru.  

Vse bolj prevladuje spoznanje, da je lahko kriza pokojninskega sistema veliko hujša kot aktualna finančna in gospodarska kriza, ki bo tem večja, čim kasneje bomo sprejeli neizbežne nujne ukrepe v vseh treh stebrih prokojninskega sistema.

Priporoči članek prijatelju