Čas je denar - uporaba mobilnikov za bančne storitve je v vzponu!

Članek slika

Še pred 3 leti so pri Zvezi potrošnikov ugotavljali, da slovenski bančni komitenti mobilnega bančništva nekako nismo vzljubili, takrat sta bile s tovrstno ponudbo pri nas prisotni dve banki. Glavna dilema pri odločitvi za uporabo pa je varnost, saj so mobilni telefoni bistveno bolj kot osebni računalniki podvrženi krajam in izgubi.

Prvič že leta 2000.

Hiter razvoj spletnih brskalnikov za mobilnike je prinesel tudi tudi priložnost, da banke s svojimi komitenti poslujejo tudi preko mobilnikov. Še pred 3 leti so pri Zvezi potrošnikov ugotavljali, da slovenski bančni komitenti mobilnega bančništva nekako nismo vzljubili, takrat sta bile s tovrstno ponudbo pri nas prisotni dve banki, prva na slovenskem trgu pa je leta 2000 SKB. Danes je ponudnikov že več, nedavno se je s tovrstno ponudbo pri nas predstavila še Unicredit. Tamkajšnji strokovni sodelavec za sodobne tržne poti, Jan A. Kušej pravi, da lahko z gotovostjo trdijo, da je uporaba mobilnih telefonov za rabo najrazličnejših storitev in aplikacij, tako spletnih kot tudi mobilnih, v vzponu. Na njihovem spletnem mestu beležijo petkrat več obiska z različnih mobilnih platform kot pred letom dni. O rasti mobilnega bančništva so po besedah Vlaste Brečko, izvršilne direktorice uprave banke za področje spremljave komerciale prepričani tudi pri NKBM.“ Uporaba mobilne banke med uporabniki zaenkrat ni tako pogosta kot je uporaba spletne banke, vendar smo v banki prepričani, da se bo število njenih uporabnikov zaradi vse pogostejše uporabe pametnih telefonov v prihodnje povečalo.“ Kot dodaja Brečkova, je uporaba mobilnega bančništva zelo praktična in sodobna. Njegova velika prednost je, da imajo uporabniki mobilni telefon praktično ves čas ob sebi, prav tako pa niso odvisni od odpiralnega časa poslovalnic, bližine bankomata, telefona ali dostopa do interneta. Omogoča jim veliko mero zasebnosti, cenejše pa je po njenih besedah tudi samo poslovanje.

Najpogosteje preverjamo stanje na računih

Pri SKB banki, ki ima glede mobilnega bančništva pri nas najdaljši, več kot 10 letni staž, po besedah Zlatka Jamnika, direktorja sektorja Marketing in produktno vodenje ugotavljajo, da je najpogosteje izbrana storitev pogled v stanje in promet na računu. Pri največji slovenski banki, NLB, ki je lani julija ukinila prvo generacijo mobilnega bančništva NLB Moba in so jo nadomestili z novim NLB Klik v katerega lahko vstopite tudi z mobilnim telefonom, pa poleg preverbe stanja med pogosteje izbranimi storitvami pri uporabnikih zaznavajo še prenakazovanja sredstva na druge račune, plačevanje položnic in sklepanja vezave depozitov. Jan A. Kušej iz Unicredit, o izkušnjah zaenkart še ne more govoriti, postreže pa nam z izkušnjami v Zagrebački banki (ZABA), ki je tudi članica skupine UniCredit in ki je aplikacijo ponudila svojim komitentom pred dobrima dvema letoma. Ti pa kažejo na to, da tudi hrvaški uporabniki najpogosteje preverjajo stanja na računih, izvajajo plačila ter interne prenose iz varčevalnega na tekoči račun in obratno.

2,30 evra na bančnem okencu, 0,40 evra preko mobilnika

„Vemo, da je čas denar. Z mobilno banko se prihranijo marsikatera pot in skrb, saj ste lahko kot uporabnik mobilnega bančništva v vsakem trenutku na tekočem, kaj se dogaja na vaših računih, kaj z bančnimi karticami, ali ste prejeli pričakovano nakazilo in če ga niste, se lahko kot upnik takoj naslovite na dolžnika, lahko pa tudi sami, kadar ste v vlogi dolžnika, praktično na vsakem koraku izvedete nujno plačilo, pokličete osebo ali podjetje, ki mu je bilo nakazilo namenjeno, in sporočite, da je stvar urejena.“ je prepričan Jan A. Kušej iz Unicredit. Kar zadeva neposreden prihranek, ki je vezan na plačilo provizij za opravljanje omenjenih in drugih storitev banki, pa se bo po njegovem mnenju tudi zagotovo izplačalo, saj so nadomestila znatno nižja, kot če bi to počeli na bančnem okencu: „Na bančnem okencu bi morali za plačilo položnice z gotovino odšteti 2,30 evra, če bi isto storil s plačilno kartico pa 2,10 evra, na pošti 0,96 evra. Če se uporabnik odloči položnico plačati z mobilno ali spletno banko, bo skladno s tarifo Unicredit banke, ki je trenutno v veljavi, za posamezni plačilni nalog plačal le 0,40 evra.“ Za redne mesečne izdatke pa se uporabnik lahko poslužuje predlog, ki so na voljo tako na spletni, kakor tudi mobilni banki, tako je potrebno velikokrat spremeniti le znesek in pa sklic.

Stroški pristopa različni, ponekod povsem brezplačno.

Uporaba mobilnega bančništva terja tudi pristop v sistem, kar je nemalokrat povezano tudi s stroški. Pri NKBM in SKB banki je pristopnina povsem brezplačna, pri NLB pa je mobilni dostop vezan na spletno bančništvo. Kot pojasnjujejo, stranka ki se odloči odloči za uporabo mobilnega bančništva pridobi dva dostopa za eno ceno: z računalnikom in z mobilnim telefonom. Za spletno bančništvo je sicer po objavljenem ceniku na spletnih straneh NLB potrebno plačati 25,5 EUR enkratne pristopnine in 65 centov mesečne uporabnine, uporaba mobilnega bančništva pa ob prej naštetih stroških ne terja nobenih dodatnih. Pri Unicredit še do 1. septembra ne bodo obračunali pavšala za enkratni priklop v vrednosti 9 evrov, gre za enkratni strošek namestitve in aktivacije aplikacije na uporabnikov mobilnik, v tem času ne bodo obračunavali tudi mesečnega nadomestila v višini 1 evra. Nikakor pa naj uporabniki ne pozabijo tudi na stroške, ki jih bo za prenos podatkov zaračunaval mobilni operater. Ti lahko še posebej v tujini skokovito narastejo.

Mobilno in spletno bančništvo, kakšna je sploh razlika?

Kot pojasnjuje Zlatko Jamnik iz SKB, bodo razlike v prihodnje čedalje manjše. Ocenjujejo, da se bo z razvojem mobilnega bančništva in večje dostopnosti do internetnih storitev, meja dolgoročno izgubila. Seveda pa je kot dodaja Jamnik treba ločevati potrebe strank: „Ocenjujemo, da bo poslovna uporaba verjetno sledila rešitvam na področju spletnega bančništva, medtem ko bo osebna uporaba stremela in se bolj in bolj razvijala v smeri mobilnega bančništva.“ Jan A.Kušej iz Unicredit pa dodaja „Mobilno bančništvo je zagotovo bolj priročno, ima več potenciala za prihodnost, ker postaja mobilni telefon počasi a zagotovo naprava številka ena, osebni ali prenosni računalnik pa naprava številka dve. Osebne finance in nadzor nad njimi so vse bolj pomembne, mobilnik pa v tem kontekstu prednjači, saj zagotavlja več nadzora kot ga lahko zagotovita prenosni ali pa osebni računalnik – telefon je vedno pri roki. Poleg nadzora in možnosti uporabe bančnih storitev, ki smo jih že našteli, gre razvoj tudi v smeri, ki kaže, da bo mobilni telefon v prihodnosti zasedel mesto, ki ga trenutno zasedajo bančne kartice.“ Prostora za razvoj in nadgrajevanje na področju mobilnega bančništva je po njegovem mnenju vsekakor še veliko.

»Phishing« naj ne bi bil mogoč

„Menimo, da gre za zelo varen produkt, možnosti za »hekanje« in ribarjenje, tako imenovani »phishing«, so v bistvu neznatne. Če ostanemo pri slednjem, to je ribarjenju, lahko rečemo, da to pri uporabi aplikacije Mobilna banka GO! pravzaprav ne pride v poštev. Pri ribarjenju gre, poenostavljeno, za to, da se vam nekdo ali nekaj recimo na spletnem brskalniku predstavi kot nekdo ali nekaj drugega. Nepridipravi vas lahko ujamejo na spletno stran, ki zgleda skoraj natanko tako kot tista, ki ji zaupate in kjer za vstop v varovano območje brezskrbno vnašate uporabniško ime in geslo. Ko tako brezskrbno vnesete zaupne podatke, jih »ribič« posname in z njimi takoj vstopi v »sobo«, kamor smete le vi in nihče drugi, potem spremeni geslo, si nadene vašo persono in vas zaklene na hodnik, naprej si zgodbo lahko zamislite sami. Z aplikacijo Mobilna banka GO! ste povsem varni pred tako imenovanimi »ribiči«, ker spletnega brskalnika ni, zato ni kje ribariti. Delovanje aplikacije Mobilna banka GO! je vezana na eno samo napravo - na vaš mobilni telefon. Brez vašega mobilnika dostop do vaših računov ni možen. Na primer, »ribič« bi si moral najprej prilastiti vaš mobilni telefon, vi pa bi mu morali potem še prijazno zaupati svoje geslo PIN. Kar zadeva morebitne poskuse hekerskih vdorov v sistem elektronskega bančništva preko naše mobilne banke nam veliko govori primer Zagrebačke banke, kjer aplikacijo uporablja že preko sto štirideset tisoč uporabnikov, v dveh letih pa tam niso zabeležili niti enega samega suma ali poskusa zlorabe. Neglede na to je v aplikaciji Mobilna banka GO! vgrajena vrsta najsodobnejših varoval, ki onemogočajo kloniranje in druge oblike »hekanja« mobilnih aplikacij, vsebuje tudi kompleksen in varen način kriptiranja podatkov, slednji se z ozirom na varnost nikoli ne hranijo na mobilnem telefonu.“ je bojazen hekerskih vdorov zavrnil Jan A.Kušej iz Unicredit.

Sistem zazna tudi vašo gsm številko

Kot pojasnjuje Vlasta Brečko iz NKBM, so "phishingu" izpostavljeni vsi uporabniki spleta, neodvisno od naprave, s katero dostopajo do spletnih storitev. Toda uporabnika mBank@Neta sistem prepozna tudi preko mobilne številke telefona, preko katere dostopa do mobilne banke. Za izvajanje zahtevnejših vsebin pa je potrebno še posebej vtipkati PIN kodo in enkratno geslo ter ID kartice.

Ali tatvina ali izguba telefona pomeni nevarnost?

Kot odgovarja Zlatko Jamnik iz SKB je to odvisno od rešitve posamezne banke: „Za SKB rešitev izguba mobilnega telefona ne pomeni dodatnega tveganja glede dostopa in uporabe mobilnega bančništva.“. Pri NLB, kjer za vstop v mobilno poslovalnico potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo, je v primeru izgube ali kraje mobilne naprave potrebno nemudoma preklicati certifikat, hkrati pa o tem obvestiti tudi mobilnega operaterja. Kot so sporočili iz naše največje banke je prav varnost še vedno glavna dilema pri odločitvi za uporabo mobilnega bančništva, saj so mobilni telefoni bistveno bolj kot osebni računalniki podvrženi krajam in izgubi. Tudi pri Unicredit svetujejo da se o kraji ali izgubi informira banko, ki bi aplikacijo nato preventivno začasno zaklenila in jo ponovno odklenila, ko jim uporabnik javi, da je mobilni telefon znova v njegovem žepu. V primeru trajne odtujitve mobilnika lahko aplikacijo trajno zaklenejo oziroma uničijo, uporabnik pa bi si jo moral nato znova naložiti in aktivirati na novem mobilnem telefonu. Vlasta Brečko iz NKBM pa opozarja, da mora vsak uporabnik mobilnega telefona poskrbeti za ustrezne varnostne ukrepe. V prvi vrsti to pomeni, da gesel, vpisanih na mobilnem telefonu v aplikacije spletnega bančništva, ne dovoli shraniti. Tudi pri NKBM je v primeru izgube ali kraje mobilnega telefona, varnost mobilne banke še vedno zagotovljena, saj je potrebno uporabnika overiti, tako preko enostavne identifikacije z uporabniškim imenom, kakor kompleksnejše, z generiranim geslom, ki jih generira identifikacijska kartica SecureID.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja