Višje tvegana naložba ni nujno bolj donosna. Razliko v tveganju lahko nadoknadite z ustrezno razpršitvijo, ki še vedno ostaja najpomembnejši dejavnik pri donosnosti naložb.
Odločili smo se, da vam razkrijemo dva resnična portfelja vlagateljev in vam pokažemo bistvene razlike med zmernim vlagateljem (portfelj 1), ki stavi na dolgoročnost in uravnoteženo sestavo naložbe ter primer vlagatelja, ki se je v pretirani želji po donosih izpostavil previsokem tveganju. Oba vlagatelja sta vložila podoben znesek v istem časovnem obdobju pred nekaj več kot 5 leti. Medtem ko je prvi, navkljub finančni krizi, dosegel več kot 14 odstotno donosnost je drugi vlagatelj ustvaril izgubo v višini več kot 40 odstotkov vloženih sredstev.
Primerjava delovanja obeh portfeljev
Portfelj 1*:
Regija in struktura:
Sklad balkanskih delnic 5%
Sklad slovenskih delnic 5%
Sklad razvitih evropskih in ameriških trgov 20%
Sklad trgov v razvoju 40%
Globalni obvezniški sklad 30%
DONOSNOST PORTFELJA V OBDOBJU 1.6.2006 – 20.6.2011: +14,26%
*Stopnja tveganja portfelja: 7,05 od 10 (lestvica ZDU-GIZ)
Portfelj 2*:
Regija in struktura:
Sklad balkanskih delnic 60%
Sklad slovenskih delnic 30%
Sklad razvitih evropskih in ameriških trgov 5%
Sklad trgov v razvoju 5%
Globalni obvezniški sklad 0%
DONOSNOST PORTFELJA V OBDOBJU 1.6.2006 – 20.6.2011: - 41,24%
*Stopnja tveganja portfelja: 8,60 od 10 (lestvica ZDU-GIZ)
Pri izbiri primerov smo se osredotočili na obdobje od 1.6.2006 do 20.6.2011. Značilnosti obdobja, v katerem sta vlagatelja vložila svoja sredstva so bila visoka dobičkonostnosti skladov in delnic, visoka rast gospodarstev in borz ter veliko število vlagateljev brez potrebnega znanja, izkušenj in zavedanja naložbenega tveganja. Prevladovalo je naložbena evforija, ki s sabo prinaša pretirano prevzemanje tveganih naložb brez upoštevanja osnovnih naložbenih pravil. To so bili tudi razlogi, zaradi katerih se je drugi vlagatelj odločil za izključno delniške naložbe z bistveno previsokim deležem obrobnih trgov Balkana in Slovenije. Istočasno je prvi vlagatelj, ob pomoči strokovnega nasveta naložbenega svetovalca, svoj naložbeni portfelj razpršil v skladu z naložbeno teorijo, ki prisega na porazdelitev tveganja na več naložbenih segementov z večjo utežjo na manj tveganih naložbenih razredih.
Rezultat primerjave delovanja obeh portfeljev po dobrih petih letih dokazuje pomen ustrezne razpršitve naložb:
Portfelj 1 je upošteval naložbena priporočila in kljub hudi gospodarski krizi in padcem investicijskih skladov danes beleži 14,26% donos, drugi (portfelj 2) pa je na dan primerjave beležil 41,24% izgubo. Prvi vlagatelj je nad svojimi takratnimi odločitvami navdušen, medtem ko drugi vlagatelj krivdo usmerja na volatilne trge in gospodarsko krizo ter še vedno ne priznava sprejetja napačne odločitve, kateri sta botrovala pomanjkanje ustreznega znanja in pohlep. Oba portfelja vsebujeta vzajemne sklade istih naložbenih razredov. Od kod torej več kot 50 odstotna razlika v donosnosti?
Bistvena razlika med vlagateljema je v ta, da sta vlagatelja različno uravnotežila naložbeni portfelj. Prvi se je odločil za 70% izpostavljenost delniškim in 30% obvezniškim skladom, drugi pa 100% delniškim. Ključna napaka drugega vlagatelja je bila previsoka izpostavljenost obrobnim trgom, saj je njegova izpostavljenost Sloveniji in balkanskim trgom za večkrat presegla priporočeno izpostavljenost takšnim kapitalskim trgom. Navkljub temu, da se morda zdi naložbeni portfelj drugega vlagatelja marsikomu nerealen, je dejstvo, da je bilo v predkriznih letih takšnih vlagateljev, ki so večino sredstev vlagali v balkanske in slovenske delniške trge veliko. Prihod krize je borzno evforijo pri teh vlagateljih v istem obsegu preslikal v borzno apatijo. Kar dokazujejo izsledki letošnje raziskave*: v ZDA danes kar 60%* bivših vlagateljev pravi, da ne bo nikoli več kupilo delnic ali vložilo v sklade, 40% pa ostaja optimistov in celo vidi priložnost, ki se mu ponuja. Podobna slika je bila tudi v tridestih letih prešnjega stoletja med veliko depresijo, ko je bilo nezaupanje še večje, a je trajalo do prvih pozitivnih trendov, ko se je večina vlagateljev postopoma vrnila na trg. Vse to je seveda dokaj normalno, vendar na tak način bo tistih 60% nekoč zopet razočaranih. Zakaj?
Ker je njihovo trenutno nezaupanje tako veliko, bodo predolgo čakali s ponovnim vstopom na trge in ponovno zamudili priložnosti za visoko donosnost. Mnogi bodo počakali na novo evforijo in takrat ponovno pristopili z mislijo "tokrat bo drugače". Vendar portfelj št.1. dokazuje, da je vlaganje v vzajemce dolgoročna naložba, pri kateri je bistveno bolj od časa vstopa in izstopa pomembno sledeče: jasno definiranje naložbnih ciljev, ustrezna razpršitev in nadzor portfelja.
* Prudential 2011 Study of Americans’ Current Financial Perspectives
