Potrošniki relativno slabo poznamo sistem SISBON, ki zbira podatke o tem, kako redno poravnavamo obveznosti do bank in hranilnic. Kmalu se jim bodo pridružile še leasing hiše in izdajatelji plačilnih kartic. V tujini na banki vedo tudi to, kako redno plačujete račune za mobitel in elektriko.
Zenkrat banke in hranilnice, leasing hiše testirajo
Že 3 leta in pol je, kar so banke in hranilnice vzpostavile informacijski sistem SISBON, s čimer so na ravni Združenja bank Slovenije omogočile medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o boniteti komitentov. Takrat smo se kot ena zadnjih držav v širšem svetovnem prostoru pridružili tistim, ki ta sistem že imajo. Mnoge med njimi tudi že zelo dodelanega. Kot pojasnjuje Hermina Govekar Vičič, vodja SISBON pri Združenju bank Slovenije, ta trenutek podatke v sistem pošiljajo vse banke na slovenskem trgu, zakon pa predvideva tudi možnost sodelovanja izdajateljev plačilnih kartic in leasing podjetij. Slednja, natančneje 5 leasing hiš, so ta trenutek že v fazi testiranja, čeprav bi se po Zakonu o bančništvu, ki ureja sistem SISBON, morala vključiti že v začetku leta 2010. Izdajatelji plačilnih kartic pa naj bi se sistemu pridružili v začetku leta 2012.
Podatki o zadolženosti posameznika
V sistem se zbirajo podatki o zadolženosti posameznikov, fizičnih oseb. Kot razlaga Govekar Vičičeva, gre za podatke o bančnih poslih, torej podatke o transakcijskih računih, rednih in izrednih limitih, posojilih, kartice z odloženim plačilom, kreditne kartice in pa poroštva posameznika. Razumljivo pa se zbirajo tudi dogodki, spremembe na teh poslih, ki so lahko tako negativne, kakor tudi pozitivne. Na vprašanje, ali ti podatki kažejo finančno sliko posameznika Govekar Vičičeva odgovarja, da samo v delu, ko gre za njegovo zadolženost, ne pa za podatke o depozitih in premoženju, kakor se je v začetku napačno predstavljalo. Gre zgolj za podatke ki govorijo o zadolženosti posameznika. Nikakor ne samo negativnih stanj, temveč tudi podatke o tem, če posameznik redno odplačuje kredit, kar izkazuje njegovo pozitivno sliko. V primeru zamude pri plačilu, se na poslu, torej kreditu, evidentira negativen dogodek.
Podatki se hranijo 4 leta po prenehanju obveznosti do banke
Podatki, ki jih banke posredujejo, se skladno z zakonom hranijo 4 leta po prenehanju obveznosti. Pri čemer Govekar Vičičeva dodaja, da sam sistem SISBON ne analizira podatkov, še manj pripravlja bonitetne ocene posameznikov. Slednjo skladno s politiko posamezne banke na podlagi podatkov, ki jih zbira sistem, izdela banka. Združenje bank, je kot pojasnjuje samo upravljavec sistema, niti nimajo dostopa in vpogleda do podatkov, s slednjimi upravljajo banke same, hkrati pa so odgovorne za njihovo točnost. Toda tudi banke ne morejo vsevprek kontrolirati in pregledovati podatkov posameznikov, saj so vpogledi striktno določeni. V zvezi s pogledi se namreč vodi revizijska sled, ki beleži kdo kdaj in s kakšnim namenom je pregledal podatke posameznika. Bankam je dovoljen vpogled samo v primerih, ko gre za sklepanje novega posla, izterjavo zapadlih obveznosti, reklamacijo komitenta in v primeru posodabljanja podatkov ali revizije. V podatke pa se vpogleda tudi v primeru inšpekcijskega nadzora, pri čemer Govekar Vičičeva dodaja, da revizijski pooblaščenec le-te opravlja kar pogosto.
300 posameznikov mesečno želi izvedeti lastne podatke
Skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov pa lahko lastne podatke preveri tudi sam posameznik. Vlogo za izpis lastnih podatkov v SISBON-u lahko posameznik odda pri katerikoli banki ali hranilnici in najkasneje v roku 15 dni jih dobi po pošti. Kot pojasnjuje sogovornica, ima posameznik najboljši vpogled v lastne podatke, saj banka pri preverbi ne vidi katera od drugih bank jih je sporočila v sistem, to pa ve posameznik. Tovrstni zahtevki posameznikov so se še lani gibali pri cca 175 zahtevkov na mesec, letos pa se je njihovo število povzpelo skoraj na 300 mesečno.
SISBON je dodatna, nikakor edina informacija za odločanje bank
Kot razlaga Govekar Vičičeva, se nanjo velikokrat obračajo posamezniki, misleč da zaradi SISBON-a niso dobili odobrenega kredita, toda kot dodaja nikakor ni SISBON tisti, zaradi katerega nekateri komitenti ne dobijo odobrenega kredita, je le eno od orodij, ki ga banke uporabljajo ko odobravajo kredit ali kateri drug posel. Je samo dodatna informacija za odločitev. Sistem namreč ne izdeluje bonitetne ocene, slednjo na podlagi tudi banki znanih podatkov o plači in premoženju posameznika, skladno s politiko banke izdela prav slednja. Zavedati se moramo da kredit ni pravica vsakega posameznika.
Odslej bodo vidni tudi vaši krediti v tujini
Zadnji dan tega meseca vstopi v veljavo Zakon o potrošniškem kreditiranju, ki omogoča mednarodno izmenjavo podatkov. Tako bo banka lahko videla ali imate najet kredit denimo v Avstriji, seveda pa tudi kako redno ga odplačujete. Tujina podobne sisteme pozna že precej dolgo, različno so tudi razviti. Nemški SCHUFA sistem zbira tudi podatke, kako redno plačujete položnice za mobilne operaterje, elektrodistribucijo in podobno. V tujini so namreč opravili raziskave, da v kolikor so zamude pri plačilo za storitve mobilnega operaterja, so v več kot 70 odstotkih tudi zamude pri plačilu obrokov bančnega kredita. Na vprašanje, ali lahko v bodoče tudi pri nas pričakujemo podobno razširitev zbiranja podatkov Govekar Vičičeva odgovarja, da zaenkrat pri nas še nič ne kaže, da bi šli v tej smeri, saj bi v prvi vrsti morali spremeniti zakonodajo. Je pa v načrtih Evropske unije, kjer se pripravljajo standardi za kreditne biroje (kot tak se smatra tudi SISBON), kjer bo natančno določeno, kaj vse se jim sporoča. In če ne bomo že prej sami šli v tej smeri, se bo na koncu potrebno prilagoditi evropski zakonodaji. Tako da razširjen obseg zbiranja podatkov v bodoče lahko pričakujemo tudi pri nas.
Lani 472 pritožb od tega 214 upravičenih
Za točnost podatkov mora skrbeti vsaka banka, oziroma vsi tisti, ki jih v sistem sporočajo. Če se ugotovi kakršnokoli neskladje, jih je po zakonski dolžnosti potrebno takoj tudi popraviti. Toda kot razlaga sogovornica, tukaj ne vidi nobenih težav, tudi iz vidika pritožb ne. Nekaj popravkov je bilo predvsem v začetnem letu delovanja sistema. Popravke lahko zahteva tudi posameznik, ki smatra, da so podatki v sistemu napačni, te je banka v primeru neskladnosti dolžna vnesti v roku 7 dni po vložitvi pritožbe. Vseh pritožb v lanskem letu je bilo 472 od tega pa 214 upravičenih. Kot pravi, se jih je večina nanašala na to, da v sistem ni bil pravilno sporočen zaključek posla med banko in posameznikom, npr, da banka ni sporočila, da je bil kredit že odplačan. Sicer pa število pritožb, glede na 1,387.562 posameznikov za kolikor jih zbirajo podatke, po njenem mnenju ni veliko, niti ne pozna primera, da bi kateri od komitentov zaradi napačnih podatkov vlagal kakršnekoli odškodninske zahtevke.
Kako izboljšati lastne podatke v SISBON?
Potrošniki po njenem mnenju sistem še vedno poznajo relativno pomanjkljivo, zato bo potrebno v naslednjih mesecih storiti še veliko zlasti v smeri informiranja in izobraževanja posameznikov. Kot je izpostavila na koncu, je pomembno, da potrošnik ve tudi to, da sam sistem ni namenjen izkazovanju zgolj negativnih lastnost komitentov, temveč lahko vsak posameznik poskrbi, da bo v teh podatkih moč razbrati pozitivne lastnosti njegovega poslovanja z bankami, hranilnicami, ter kasneje še leasing hišami in izdajatelji plačilnih kartic. To sliko pa lahko ustvari izključno s tem, da redno poravna svoje obveznosti.
