Varčevanje na banki: izberite boljši način

Varčevanje na banki: izberite boljši način

"Simpatiziram z varčevalci, vendar so delovna mesta na prvem mestu," je dejal glavni ekonomist Bank of England Andrew Haldane. Kot je dodal, se zaveda težav, vendar se ustanova za nastalo situacijo ne bo opravičevala.

Minili so časi, ko so se ljudje lahko mirno upokojili in živeli od (prislužene) državne pokojnine. Mnogi aktivni ljudje se zaradi tega odločajo za varčevanje v posebnih skladih, namenjenih varčevanju za pokojnino z zajamčeno minimalno donosnostjo. Vendar je politika centralnih bank povzročila paradoks. Obrestne mere državnih obveznic, ki predstavljajo pomembno utež v teh skladih, so na rekordno nizkih ravneh. Istočasno pa so na rekordnih ravneh vrednotenja delnic. Pokojninski skladi se tako soočajo z dilemo: se sprijazniti z ničelno donosnostjo ali povečati stopnjo tveganja. Vedno pogosteje se odločajo za drugo možnost. Kot se je izkazalo, dilema ni tako huda, saj so v zadnjih nekaj letih številni namenski skladi sprostili omejitve. Če to na eni strani danes prinaša korist, bo ob realizaciji tveganj predstavljalo dodatno škodo.

ECB v boju za vaše prihranke

Dodatno škodo pa imajo že sedaj varčevalci na bankah zaradi politike centralnih bank. Glavni izziv centralnih bank ni reševanje varčevalcev ali pokojninske problematike ampak stimuliranje gospodarstva. Nedvomno jim to odlično uspeva, toda ceno oz. davek na to se prenaša na tiste, ki varčujejo na bankah. Tako kot so namenski skladi primorani v povečevanje tveganj, so v to prav tako prisiljeni varčevalci na bankah.

Ste vedeli, da varčevalci na bankah letno izgubimo več kot 200 milijonov evrov kupne moči? Preračunajte si svojo izgubo!

Predstavljajte si distopičen svet, v katerem so ljudje, ki del prihodkov celo življenje dajejo na stran, za to kaznovani z dodatnim davkom in morajo plačati za denar, ki so ga privarčevali. Na drugi strani pa si predstavljajte skupino ljudi, ki si še ni uspela ustvariti prihrankov in ki jih banke s sredstvi prve skupine ljudi spodbujajo k zadolževanju. V zameno so nagrajeni z obrestno mero, ki je nižja od inflacije, kar v praksi pomeni, da morajo vrniti manj denarja, kot so si ga izposodili. Sedaj si pa še predstavljajte, da ne gre za nek fantazijski svet, saj se v takem okolju nahajamo že več let.

Ne gre pričakovati, da bodo za spremembo na bolje za varčevalce poskrbele banke, saj gre za zasebna podjetja, ne dobrodelne ustanove. Cilj zasebnih podjetij pa je zaslužek, s katerim se krijejo stroški poslovanja in morajo obenem ustvariti še dobiček za lastnike. Žal pa okolje, ki so ga centralne banke v odzivu na dogajanje v obdobju zadnjih 13 let ustvarile, bankam ne dovoljuje drugačne politike, da posežejo v lastne rezerve in varčevalcem plačajo iz lastnih sredstev.

Če smo še pred dvema letoma govorili, da bomo priča trenutnemu stanju še vsaj do leta 2025, je sedaj bolj verjetno, da bomo podobnemu stanju v bančnem sistemu priča še dlje časa. Kar pa je gotovo, je to, da inflacija ne bo ves čas vztrajala na nizki ravni ampak se bo kot posledica vseh ukrepov, krepila. Letošnja napoved SURS-a za Slovenijo govori o 1,6-odstotni inflaciji. Napovedi različnih inštitucij za prihodnja leta pa kažejo na naraščajoč trend. To je tudi edino logično, če se zanašamo že na najbolj osnovne ekonomske modele.

Kje začeti? Pokličite strokovnjaka

Seveda prehod iz bank na druge trge ni enostaven. Kje začeti? Kakšna so tveganja? Kaj lahko pričakujete? Nekateri boste rekli, da vas skrbi geopolitično dogajanje v svetu in imate prav, saj situacija ni rožnata. Kaj bi rekli, če vam izdamo, da so razviti trgi tudi v časih najhujših vojn do sedaj v povprečju imeli ne samo pozitivno donosnost ampak celo višjo donosnost od zgodovinskega povprečja? Ameriške delnice z visoko tržno kapitalizacijo (bolj varna, stabilna podjetja) so med drugo svetovno vojno v povprečju beležila 16,9 odstotno letno donosnost; podjetja z nizko tržno kapitalizacijo pa kar 32,8 odstotno donosnost. Povprečna inflacija je znašala 5,2 odstotka letno.

Drugi boste izpostavili, da nimate dovolj znanja. Zato obstajamo Vzajemci, ki imamo strokovno ekipo svetovalcev, ki vam lahko podajo usmeritve za lažji vstop v druge oblike naložb. Osebni finančni svetovalec upošteva vaše želje in pripravi ustrezen finančni načrt, prilagojen vašemu profilu tveganja in vašim ciljem. Stremimo k temu, da vlagatelj doseže svoj naložbeni cilj v skladu z izbrano strategijo in ob čim nižji stopnji tveganja. Najmanj, kar lahko storimo, je to da vas izobrazimo in usmerimo, da boste lažje samostojno nastopali na trgu.

Dejstvo je, da se bo denar iz bank vedno hitreje prelival na kapitalski trg. Do sedaj smo resen premik iz depozitov opazili na nepremičninskem trgu, kar je med drugim pripomoglo k nadpovprečni rasti cen nepremičnin v Sloveniji. Dejstvo je tudi, da bo vedno več ljudi prisiljenih k spremembi strukture prihrankov. S tem ni čisto nič narobe, saj se bo stanje le prilagodilo novim razmeram in bo poskrbelo za boljši izkoristek denarja in prispevalo k temu, da bo vaš denar končno znova začel delati za vas!

Priporoči članek prijatelju