Ali bomo na stara leta životarili?

Ali bomo na stara leta životarili?

Kaj se bo z vami zgodilo, če bo vaša pokojnina znašala polovico vaše trenutne plače, prihrankov pa si v aktivni dobi ne boste ustvarili? Čas je, da stvari vzamete v svoje roke in začnete varčevati.

Vesna Vitez, vesna.vitez@vzajemci.com

Velika večina mladih ob vstopu med aktivno delovno prebivalstvo o pokojnini ne razmišlja. Zakaj bi, če pa je že redno službo težko dobiti in jo tudi obdržati. Poleg tega imaš kot mlad še vse pred sabo in se ti zdi, da te starost ne bo nikoli dohitela. Vmes zamenjaš nekaj služb, vzameš kredit za stanovanje, obnavljaš hišo, otroci so vse bolj zahtevni, pride finančna kriza, prihranki pa kopnijo. Po 20-ih, 30-ih letih delovne dobe pa se zaveš, da boš kot upokojenec zelo težko ohranjal podoben standard življenja, saj prihrankov praktično nimaš. 

Trenutno veljavna zakonodaja (ZPIZ-2G) določa, da ženske za 40 let dopolnjene pokojninske dobe prejmejo starostno pokojnino v višini 63,5 odstotka od pokojninske osnove, odmerjeni odstotek za 40 let pokojninske dobe za leto 2020 pa za moške znaša 58,5 odstotka. To za upokojenca pomeni naenkrat zelo veliko odstopanje v prihodkih, medtem ko se odhodki na žalost ne spremenijo bistveno. Zdrav upokojenec si namreč še želi potovati, se vključevati v družbo in uživati življenje, medtem ko se upokojencem z zdravstvenimi težavami povečajo predvsem stroški, povezanimi z zdravjem.

Drugo mnenje: Pravilo 10 odstotkov morda ni več primerno

Po najnovejših podatkih investicijskega koncerna Natixis se je po kazalcu varnosti v obdobju starosti Slovenija med 44 državami, ki so vključene v raziskavo, uvrstila šele na 19. mesto. Če na kratko povzamem njihovo poročilo, predstavljajo trenutno največjo dolgoročno grožnjo varnosti v pokojninskem obdobju naslednji dejavniki:

  1. Recesija: že kratkoročne ovire pri pokojninskem varčevanju se lahko razvijejo v dolgoročni problem. Zaradi visoke brezposelnosti se običajno znižajo prilivi v pokojninske sklade, davčni prihodki iz plač, namenjeni pokojninam, pa drastično upadejo. To seveda vodi v drastično zmanjšanje varnosti v obdobju upokojitve. Zaradi letošnjih izrednih razmer so celo nekatere države po svetu omilile pokojninsko zakonodajo in dovolile ljudem, da so zaradi korona krize in brezposelnosti začeli dvigovati svoje prihranke v pokojninskih skladih.
  2. Obrestne mere: zaradi korona krize so bile države v letošnjem letu prisiljene v še dodatno nižanje že tako zgodovinsko nizkih obrestnih mer. Upravljanje pokojninskih skladov je v takih razmerah oteženo, še posebej ker imajo pokojninski skladi zelo malo manevrskega prostora glede vrste naložb v katere lahko vlagajo, upokojenci pa morajo biti zelo iznajdljivi pri upravljanju s svojimi izdatki, saj pokojninski skladi v trenutnih razmerah vedno težje ustvarjajo pozitivno donosnost prihrankov.
  3. Dolg države: povečevanje javnega dolga je sicer nujno potrebno v trenutnih razmerah, dolgoročno pa bodo zaradi političnih odločitev pri cilju nižanja dolga trpeli tudi upokojenci.
  4. Podnebne spremembe: naravne katastrofe v obliki požarov, poplav in podobnih dogodkov postajajo vse bolj pogoste in resne. Uničujejo materialne dobrine in zdravje ljudi. To negativno vpliva predvsem na ranljivo skupino upokojencev, ki ne razpolaga s presežnimi denarnimi sredstvi.
  5. Ekonomska neenakost: nizki dohodki v celotni delovni dobi ob upokojitvi še dodatno vplivajo na neenakost med ljudmi in na veliko nesorazmerje v privarčevanih pokojninskih sredstvih in pokojnini.

Če ne boste ukrepali sami, vam tudi nihče drug ne bo pomagal

Kako torej ukrepati in poskrbeti za čim višjo varnost v obdobju upokojitve? Lahko se preselimo v države kot so Islandija, Švica ali Norveška, ki se po zdravstveni oskrbi, kvaliteti življenja, materialnem dobroimetju in po finančnem stanju upokojencev uvrščajo najvišje na lestvico, lažje pa bo, če o tem začnemo razmišljati že veliko pred upokojitvijo. Ogromno naredimo že s tem, da vsak mesec določen odstotek plače namenimo za varčevanje. Ni dobrega ali slabega trenutka, samo začeti je treba. Varčevanje je lahko v obliki nakupov enot vzajemnega sklada ali v standardnem varčevalnem načrtu vzajemnega sklada. Varčujete lahko tudi direktno v delnicah, morda tudi v kakšnem zavarovalnem ali drugem produktu s stabilnimi letnimi donosi.

Vsekakor se pred začetkom obrnite na neodvisnega finančnega svetovalca. Pripravil vam bo finančni načrt, kateri bo vseboval vaše finančne cilje, ročnost varčevanja, profil tveganja, ter na podlagi tega priporočil primerne produkte, da boste svoje cilje enostavno dosegli. Zato smo vam na voljo Vzajemci!

Vesna Vitez je osebna finančna svetovalka v podjetju Vzajemci Skupina. V primeru vprašanj lahko Vesni pišete na vesna.vitez@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju