V zadnjih dneh smo prejeli precej vprašanj zaskrbljenih varčevalcev v skladih, ali je morda primeren trenutek za umik sredstev, investiranih v delniških skladih.
Odgovor ni tako enostaven, saj ne gre le za "belo in črno", temveč za več dejavnikov, ki jih moramo pri tem vprašanju vzeti v obzir. Popoln umik iz delniških naložb ni nikoli smiseln. Smotrneje je prilagajati celotno strukturo naložb vašemu življenjskemu obdobju in potrebam ter stanju na trgih.
Če se najprej dotaknemo mesečnih varčevanj, je to najboljša oblika ustvarjanja prihrankov. Poleg višje varnosti zaradi časovne razpršitve tveganja je dodatna prednost disciplina, ki jo na tak način dobite, oz. navada, da od vseh prihodkov nekaj privarčujete. Zanimivost je tudi to, da lahko z negativnim gibanjem tečajev delnic v prvi tretjini celotnega varčevalnega obdobja ustvarite višje donose, kot bi jih sicer. Seveda govorim o dolgoročnem varčevanju. Pri tem načinu varčevanja so skoraj vedno najprimernejša naložba delniški skladi. Dodatna zanimivost, ki ji boste priča po preteku nekaj let, je tudi točka preloma, pri kateri boste letno na račun donosa ustvarili več kapitala, kot pa boste vplačali. Več o tem si lahko preberete v prispevku iz leta 2018 z naslovom "Prednosti periodičnega varčevanja".
Pri mesečnem varčevanju je torej v tem trenutku primernejše povečanje mesečnega vložka, v kolikor vam situacija to omogoča. Vse o mesečnih varčevanjih lahko slišite tudi v dveh podcastih, ki sva jih s so-svetovalcem Davidom Vegljem posnela pred okoli 2 letoma: Mesečno varčevanje - razbijanje mitov in Mesečno varčevanje drugič.
Preberite tudi: Izkoristite zadnje dneve za sklenitev varčevalnega načrta
Kaj pa enkratni zneski? Govorim o sredstvih, ki jih na trg plasirate naenkrat v enem kosu. Pri tej opciji situacija ni tako enostavna kot pri mesečnem varčevanju. Odgovora na to vprašanje vam tudi ne morem kar tako podati, saj je odvisen od parametrov, na katere žal ne moremo vplivati. Lahko vam podam zgolj par nasvetov, s katerimi si lahko pomagate pri zastavljenem vprašanju. Najpomembneje v tem trenutku je vedeti, kakšna doba varčevanja je še pred vami. V primeru, da boste sredstva potrebovali v roku dveh ali treh let, menim, da vztrajanje v delnicah v tem trenutku ni več smiselno, in bi razmišljal o prilagoditvi portfelja v konzervativnejšo obliko. V kolikor imate uravnoteženo razpršen portfelj, imate najverjetneje vsaj polovico sredstev investiranih v ameriških delnicah, ki pa so v tem trenutku blizu rekordom. Poglejmo hipotetičen primer finančne krize, do katere bi lahko prišlo v roku nekaj let: delniški trgi padejo za 50 odstotkov in s tem tudi vrednost vaših prihrankov. To seveda ne pomeni konca sveta, saj med začetkom padcev in nadaljevanjem rasti v povprečju mine eno leto, v roku dveh let pa bi imeli visoko verjetnost, da bi se vrnili na izhodišče. Še vedno pa bi s tem izgubili dve leti. Obstaja tudi velika verjetnost, da bi panično reagirali in sredstva umaknili iz delnic v nepravem trenutku. V najboljšem scenariju bi se vaša preostala doba varčevanja podaljšala za leto ali dve. V realnem bi se sprijaznili z delno izgubo, v negativnem pa bi s čustvenimi odzivi hitro naredili še večjo zmešnjavo.
Druga zgodba je pri dolgoročnih vlagateljih oz. pri ljudeh, ki imajo pred sabo še 5 ali več let varčevanja. V kolikor imate pred seboj npr. še 10 let ali varčevanja, vas finančne krize ne smejo skrbeti oz. jim ne smete pripisovati tako pomembne vloge. Čas v tem primeru odigra vlogo dodatne varovalke, pri kateri si lahko privoščite višje tveganje. Skorajda že dejstvo je, da bo vsak vlagatelj, ki bo na delniških trgih prisoten vsaj 10 let, najmanj enkrat doživel padec v višini 50 odstotkov. In če pogledamo pretekle krize na grafih gibanja pomembnejših indeksov, torej tudi zadnjo, ki velja za eno najhujših v zgodovini, ta ne izgleda več tako grozna. Za dolgoročne vlagatelje tovrstni dogodki predstavljajo bolj priložnost kot pa nevarnost.
Preberite tudi: Monitor: Kje ste v zadnjih 5 letih podvojili vrednost vaših naložb?
Ne glede na zapisano pa je na mestu nasvet, da v kolikor ste zaskrbljeni, je zadnje, kar si želite pri naložbi, to, da vam krati spanec. V kolikor vam to povzroča skrbi, se rajši umaknite iz delniških trgov (ne v celoti, a dovolj, da vas hipotetični padci ne bi prizadeli). Na eni strani boste tvegali, da boste zamudili kakšnih 10 odstotkov rasti, po drugi strani pa ne boste v skrbeh zaradi morebitnih 10 ali več odstotkov padca.
Moje osebno mnenje je, da v trenutnih razmerah ni smotrno držati več kot 30 odstotkov celotnega portfelja v tržnih delnicah. Podobni delež bi morale predstavljati tudi obveznice, preostanek pa naložbe s fiksnim donosom. Na tak način bi gibanje portfelja postalo obvladljivejše, morebitni pretresi na trgih pa vas ne bi tako močno prizadeli.
Če vse skupaj povzamem: pri mesečnih varčevanjih je edina smiselna sprememba v povečanju mesečnega obroka. Enkratni zneski pa so bolj odvisni od vaše finančne situacije. Nedvomno pa je smiselno več časa nameniti omejitvi tveganja portfelja ter več poudarka nameniti naložbam, ki vam bodo prinašale stabilen donos, neodvisen od gibanja borznih trgov. Čas za ustvarjanje nadpovprečnih donosov je verjetno že mimo oz. se nima smisla izpostavljati nadpovprečnemu tveganju. Še najboljša izbira je, da se posvetujete z neodvisnim strokovnjakom, ki vam bo dal objektiven nasvet glede rešitve vaših naložbenih vprašanj.
Strokovnjaki Vzajemcev smo tu zato, da vam pomagamo na vaši poti do finančnega uspeha. Sodelovanje z našimi svetovalci vam bo na dolgi rok prineslo uspeh, v vsakem trenutku pa vam bo na voljo osebni skrbnik, ki vam bo svetoval pri finančnih vprašanjih, pa naj gre za bančne produkte, zavarovalniške pogodbe, delnice, obveznice, alternativne sklade itd. Odlikuje nas neodvisnost in tako vam lahko brez težav podamo odgovor o primernosti in lukrativnosti posameznega produkta.
