Naložbe s fiksnim donosom kot alternativa depozitom

Naložbe s fiksnim donosom kot alternativa depozitom

Kot se je pred časom pisalo glede predelovanja odpadkov: "Zlato je gnoj in gnoj je zlato", bi lahko podobno povezavo danes potegnili med posameznimi naložbenimi tipi, kjer v ospredje prihajajo zlasti naložbe s fiksnim donosom.

Pri naložbah s fiksnim donosom skoraj vedno govorimo o oblikah dolžniškega kapitala oziroma ʺposojilaʺ (posojila, obveznice, depoziti), s katerimi si podjetja in države financirajo razvoj in posamezne večje projekte. Med naložbe s fiksnim donosom lahko štejemo tudi nepremičnine, namenjene oddaji, saj vaš donos ni odvisen od stanja na borzah ampak zmožnosti najemnika odplačevati najemnino.

Med naložbami s fiksnim donosom Slovenci največ poudarka damo na depozite, čeprav v trenutnem okolju le-ti predstavljajo garancijo realnih negativnih donosov. Do sedaj smo resen premik iz depozitov opazili na nepremičninskem trgu, kar je med drugim pripomoglo k nadpovprečni rasti cen nepremičnin v Sloveniji. Stanje na bančnem trgu pravi, da bomo kmalu priča novemu valu prenosa sredstev z bančnih računov v druge, bolj tvegane tipe naložb. Bodisi bo šlo za nepremičnine, bodisi za investicijske sklade, bodisi za posamezne delnice in obveznice. Zaradi pričakovanj glede gibanja depozitne obrestne mere v prihodnjih letih bo migracija sredstev neizbežna.

Še najboljši približek depozitom, tako po načinu izplačevanja, kot tudi dejstva, da imate vnaprej znano stopnjo donosnosti ter datum izplačila, so podjetniške obveznice in menice. Praviloma so bolj tvegane od depozita, a s poglobljenim pregledom podjetja lahko to tveganje občutno znižamo in najdemo bisere, tveganost katerih je minimalna. Ker za vračilo posojila jamči le pravna oseba, kateri sredstva posodite, je tudi obrestna mera praviloma višja, nekje od 3 do 8 odstotkov letno.

"Naložbe s fiksnim donosom nudi tudi podjetje Helske, o katerem smo pisali v preteklih dneh"

Kako jih uporabiti?

V zadnjih mesecih prejemamo precej vprašanj, kateri obvezniški sklad naj izbere vlagatelj in koliko potenciala za rast le-ti še imajo. Na mestu je razlaga, ki si jo morate zapomniti: obvezniški skladi niso enaki obveznicam. Z nakupom obveznice, izdajatelju posodite sredstva po vnaprej določenih pogojih, ki jih mora ta izpolnjevati in za to jamči s svojim premoženjem. Cena obveznice v tem primeru ne igra velike vloge, saj je na prvem mestu donos, katerega prejmete iz naslova tega posojila. Obveznice v taki obliki, predstavljajo varovalko za vaš portfelj in služijo kot stabilizator v negotovih časih. Z nakupom obvezniškega sklada pa ne kupite obveznice oz. portfelja obveznic kot takega. Kupite sklad, ki posluje podobno kot delniški, le da z vrednostnimi papirji katerih nihanja so veliko nižja. Velik del donosa iz naslova obvezniških skladov pride s preprodajo obveznic, ne s čakanjem do dospetja. Glavno tveganje pri nakupu obveznic sta inflacija, ki preseže višino obrestne mere in finančne težave izdajatelja. Glavno tveganje pri obvezniških skladih pa je, da se cena le teh na trgu ne bo več zvišala.

Takšne in podobne naložbe s fiksnim donosom so še posebej priporočljive za vlagatelje, ki več poudarka dajo na varnost in ne iščejo nadpovprečnih donosov ob višji stopnji tveganja. Delež sredstev, investiranih v naložbe s fiksnim donosom, je odvisen od potreb vlagatelja in njegove nagnjenosti k sprejetju tveganja. V primeru vlagateljev, ki iščejo »popolno« varnost, lahko ta znaša najmanj 50 odstotkov vseh naložb.

Bodite pa pozorni, da vaša izpostavljenost ne bo previsoka, poleg tega pa upoštevajte likvidnost, saj so ne kotirajoče podjetniške obveznice praviloma nizko likvidne.

Podjetniške obveznice postale "zlato"

Alfa in omega današnjega časa postajajo podjetniške obveznice izdajateljev z dobro bonitetno oceno, saj še vedno prinašajo tudi 5 in več-odstotno letno donosnost ob podobnih pogojih, kot so jih pred časom imeli depoziti na bankah.

V kolikor ste se znašli med tistimi, ki so ugotovili, da delniške naložbe za vas niso primerne, in ne želite, da vaša sredstva izgubljajo kupno moč na transakcijskem računu, potem obstaja visoka verjetnost, da bi bile zgoraj opisane naložbe za vas več kot primerne.

Če želite izvedeti več, pišite na mailto:miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju