ECB že dlje časa vodi ohlapno monetarno politiko z enormnim povečanjem denarja v obtoku in negativnimi obrestnimi merami. Posledica tega je to, da so na boljšem tisti, ki se zadolžujejo. Najbolj pa trpijo varčevalci na bankah in seveda tudi banke same, ki so prisiljene v "kaznovanje" svojih komitentov.
Zaradi negativnih obrestnih mer je dobiček bank vedno nižji oz. številne banke z depoziti ustvarjajo izgubo. Jasno je, da banke niso dobrodelne ustanove, zato te stroške postopoma prenašajo na komitente in varčevalce. Tako smo bili pred leti priča višanju stroškov storitev, lani priča uvedbi ležarin za pravne osebe povsod po EU, sedaj pa se soočamo z valom uvedbe ležarin tudi za fizične osebe. Vedno več nemških bank (okoli 35) stroške negativnih obrestnih mer že prenaša na fizične osebe, saj so stroški postali previsoki, da bi lahko bil poslovni model vzdržen dalj časa. Kot ena izmed zadnjih je ležarino v višini 0,5 odstotka za depozite nad 100.000 evri uvedla Berliner Volksbank, druga največja banka v Nemčiji. Premik je spodbudil tudi ostale velikane, kot sta na primer Deutsche Bank AG in Commerzbank AG, da razkrijejo, da tudi sami pripravljajo podobne ukrepe.
Preden se bo izboljšalo, se bo stanje še dodatno poslabšalo
Glede na trende je le vprašanje časa, kdaj bomo podobnim ukrepom priča tudi v Sloveniji. V slovenskih bankah hranimo (na TRR ter na depozitih) več kot 19 milijard evrov in je jasno, da se bo zaradi podobnih ukrepov začel del sredstev prelivati tudi na realne trge.
Podcast: Zakaj še vztrajate pri depozitih?
Trgi v zadnjih tednih rastejo, ker se preprosto ne da nikjer več imeti prostih sredstev, brez da bi ta izgubljala vrednost. Konzervativci, ki imajo sredstva na bančnih računih, so postali poraženci. Kupiti morate najmanj obveznice ali pa dividendne delnice. Centralne banke ne samo, da posredno napihujejo vrednosti delnic ter "silijo" vlagatelje v nakup le teh, občasno tudi same kupujejo (kot v primeru japonske ter kitajske centralne banke) delnice z namenom vzdrževanja tečajev. Ne pričakujte, da se bo situacija kmalu izboljšala, saj bomo verjetno najprej priča še bolj ohlapni politiki, preden se bo ta začela zategovati.
Varčevanje na banki predstavlja osnovni tip varčevanja slovenskih vlagateljev. A to se spreminja, saj trenutno okolje kaznuje varčevalce in nagrajuje tiste, ki si denar sposojajo. Temu bomo priča še kar nekaj let. Predstavljajte si naslednji scenarij: sosedu posodite 1.000 evrov za eno leto. Čez eno leto sosed potrka na vaša vrata in posojilo vrne z vračilom 950 evrov. Torej ste morali vi plačati za to, da ste lahko posodili denar. V praksi pri posojanju denarja v banki seveda ni tako, razen če upoštevamo še stopnjo inflacije. Če vam banka ponudi 0,5 odstotka za vaš depozit, inflacija pa v istem času znaša 1,5 odstotka, ste realno izgubili 1 odstotek vrednosti svojega denarja. Kot da to še ni dovolj, vas je banka na drugi strani nagradila tudi z višjimi stroški storitev, saj mora nekje nadoknaditi »izgubljeno« zaradi rekordno nizkih obrestnih mer. Zdaj pa pri zgornjem izračunu upoštevajte negativno obrestno mero v višini 0,5 odstotka in hitro pridemo do dvoodstotne zagotovljene izgube kupne moči prihrankov.
Drugo mnenje: Kam investirati za 2 leti?
Pri iskanju drugih naložb se poslužujte strokovne pomoči
Zaradi zgoraj zapisanega v zadnjem času opažamo naraščajoče zanimanje vlagateljev za bolj tvegane produkte, ki bi praviloma morali imeti višje potencialne donose. Če je izpostavljenost vlagatelja tovrstnim produktom previsoka, lahko hitro pride tudi do izgube dela sredstev (kar smo že doživeli z Balkanom leta 2008). Zato bi vse bralce najprej posvaril pred nepremišljenim investiranjem. Za pravo sestavo naložbenega portfelja se obrnite na strokovnjaka, saj bo vam ta lahko pomagal sestaviti tak portfelj, pri katerem boste nagrajeni ob čim nižji stopnji tveganja. Obenem vas lahko obvaruje pred nevarnostmi, ki bi jim bili sicer izpostavljeni.