Pri svojem delu se večkrat srečam z vlagatelji, ki veliko (preveč) poudarka dajo na davek na dobiček oz. lestvico in datume, pri katerih se davčna stopnja zniža.
*prispevek je bil objavljen dne 26.02.2019 in upošteva davčno zakonodajo, veljavno do 1.1.2020
Kot že vsi vemo, v prvih 5 letih držanja naložbe, davek na dobiček znaša 25%, v naslednjih 5 letih znaša 15%, v naslednjih 10% in tako naprej, dokler po 20 letih držanja naložbe davka ni več, oziroma smo oproščeni plačila le-tega. Najprej naj seveda popravim vse tiste, ki ste ob prebranem pomislili, da boste morali davek plačati na vsa sredstva. Kot pove že besedna zveza, se davek plača le na dobiček, ki ga realizirate. V primeru realizirane izgube, davka ni oz. če poenostavim, bodimo veseli da moramo plačati davek, saj to pomeni, da smo ustvarili dobiček. Lahko sem tudi nekoliko sarkastičen in priporočam, da počakate ter sredstva izplačate sredi finančne krize, saj vam takrat ne bo treba plačati davka.
Zdaj pa s šalo na stran. Kako pomembna pa je res ta davčna stopnja, ki se vsakih 5 let zniža? Ne tako zelo, kot ji velika večina vlagateljev pripisuje. Lahko bi trdil, da je to eden izmed najbolj precenjenih elementov investiranja. Zaskrbljujoče je, da davčni stopnji veliko vlogo pripisujejo tudi nekateri predstavniki družb za upravljanje, ki vlagatelje prepričujejo da na trgih vztrajajo še nekaj časa za voljo nižje davčne stopnje. Svojo trditev bom argumentiral s preprostim primerom, katerega podajam spodaj.
Recimo, da ste pred slabimi 10 leti, sredi poletja, v nek sklad investirali 10.000 EUR (za lažjo ponazoritev). Sredi poletja se bo davčna stopnja znižala iz 15% na 10%, vi pa razmišljate o izplačilu sredstev, saj je vaša naložba danes vredna 20.000 EUR, torej je zrasla za 100%. In tu nastane dilema, izplačati sedaj ali počakati do poletja, ko bo davčna stopnja nižja?
V primeru takojšnjega izplačila bi davek na dobiček znašal 1.450,5 EUR. V primeru izplačila sredi poletja pa 970 EUR. Razlika 480,5 EUR je ogromna, drži? Sedaj pa še eno vprašanje ... se zavedate, da ta razlika predstavlja le 2,43% vaše glavnice? Torej, če trgi v tem obdobju zanihajo za več kot 2,5% navzdol, boste že na slabšem. Tovrstna nihanja - če smo se iz decembrskega dogajanja kaj naučili - so lahko na delniških trgih stvar enega dne. Če doživimo korekcijo, ki pomeni vsaj 10% padec in se zgodovinsko ponavlja skoraj tako pogosto, kot vaš rojstni dan, je odgovor, zakaj je davčna stopnja v takšnem trenutku nepomembna, razumljiv.
Kritika leti predvsem na vlagatelje in predstavnike finančnih družb, ki vlagatelje učijo, da na davčno stopnjo gledajo kot na eno izmed najpomembnejših postavk, ko bi se praviloma morali osredotočiti na to, za koliko lahko zanihajo trgi, preden s tovrstnim mišljenjem storijo škodo sami sebi. Torej, osredotočite se na glavnico, vaš portfelj naj bo prilagojen razmeram ter vašemu profilu tveganja in najpomembneje, ne špekulirajte!
